Nihče ne ve, zakaj nekateri ljudje že v otroštvu razvijejo več alergij, medtem ko so drugim povsem prihranjene. Sicer zagotovo velja, da je vpletena tudi dedna nagnjenost, toda to ne pojasnjuje močnega povečanja pojavnosti alergij v preteklih letih.


Vzrok ni le eden

Kot možni sprožilniki alergij pridejo v poštev različni vzroki – vse od onesnaženega okolja do kemičnih živilskih dodatkov. Po t. i. higienski hipotezi naj naš čisti način življenja ne bi dovolj spodbujal našega imunskega sistema v zgodnjih letih, zato ta ne more razlikovati med škodljivimi in neškodljivimi snovmi ter oboje napada z enakim orožjem. 



Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje vpliva na pogostnost pojavljanja alergij poleg starosti, spola, genskih dejavnikov in drugih vzrokov tudi izpostavljenost alergenom: »Alergeni, ki prizadenejo dihala, vstopajo v telo z vdihanim zrakom. Nekateri so v zraku vse leto, drugi le občasno, na primer cvetni prah. Vse leto povzročajo alergikom težave pršice, plesni, epitelij in izločki živali, predvsem mačk in psov, pogosta je tudi alergija na ščurka. Alergijski rinitis in astma sta tesno povezana, saj sta lahko hkrati prisotna pri enem bolniku. Osemdeset odstotkov bolnikov z alergijsko astmo ima sočasno alergijski rinitis in 40 odstotkov bolnikov z alergijskim rinitisom ima hkrati astmo. Obe bolezni sta globalni zdravstveni problem za vse starostne skupine ljudi.«


Usodne spremembe

Današnje okolje se močno razlikuje od tistega pred petdesetimi leti. Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje se je podnebje v Sloveniji v zadnjih petdesetih letih opazno spremenilo. Povprečna temperatura zraka je v obdobju 1961–2011 rasla za približno 0,33 stopinje Celzija na desetletje, pri čemer je trend na vzhodu države v splošnem nekoliko večji kot na zahodu. 



Na strokovnem srečanju Okolje, podnebje, alergije Nacionalnega inštituta za javno zdravje so potrdili, da podnebne spremembe vplivajo na časovni potek sezone cvetnega prahu in na razširjenost nekaterih alergenih rastlin, na primer ambrozije: »Trendi niso povsod enaki in so vezani na podnebna območja. Za brezo velja, da je trend na severu Evrope usmerjen k poznejšim začetkom sezone, medtem ko se v srednji in zahodni Evropi cvetni prah pojavlja vse bolj zgodaj spomladi. Povečane količine CO2 pospešujejo rast rastlin in produkcijo cvetnega prahu, kar so za alergike dokaj slabi obeti.« 

Zdravniki poročajo o izbruhih astme ob močnih nevihtah, v času cvetenja trav. Cvetni prah se v začetnem dežju namreč skoncentrira pri tleh. Iz cvetnega prahu, ki je v stiku z vodo v kombinaciji z električnim poljem, se sproščajo alergeni delci manjše velikosti, ki lahko vstopijo globlje v dihalne poti. Vreme in podnebje torej bistveno vplivata na prisotnost cvetnega prahu v zraku in njegovo širjenje.



Vse več astme

»V zadnjih 30 letih se je pogostnost alergij podvojila, ponekod celo potrojila. V Evropi ima intermitentni (sezonski) alergijski rinitis do petina prebivalcev, perzistentni (celoletni) alergijski rinitis do 15 odstotkov, atopijski dermatits od 13 do 37 odstotkov otrok in adolescentov ter le nekaj odstotkov odraslih, astmo (5–10 odstotkov) in kontaktni dermatitis do dva odstotka. V nekaterih razvitih državah se število bolnikov z astmo povečuje kar za štiri odstotke na leto,« so še pojasnili. 


Strokovnjaki globalnega raziskovalnega projekta z naslovom Astma in alergija v otroštvu domnevajo, da sta glavna vzroka za povečevanje števila astmatikov pretirana higiena in onesnažen zrak. Kar 80–90 odstotkov škodljivih snovi, ki pridejo neposredno v dihalno območje, izvira iz motornih vozil, pri čemer so ljudje, živali, rastline in ozračje obremenjeni z različnimi snovmi. Mednje spadajo ogljikov dioksid, dušikovi oksidi, ogljikovodiki, žveplov dioksid in trdi delci. Dizelske saje in benzol iz avtomobilskih izpušnih plinov so krivi za 8000 primerov raka pljuč, okoli 530.000 primerov kroničnega bronhitisa in približno 14 milijonov astmatičnih napadov na leto.