Smo najbolj ogroženi na svetu

Po dolgi zimi smo se vsi razveselili sonca, višjih temperatur, ne le ljudje, ki lovimo sončne žarke, se sprehajamo in kar največ časa preživimo zunaj. Z dvigom temperature so postali aktivni tudi klopi. Ti niso le v podrasti in grmovju vlažnih mešanih gozdov, ampak tudi v mestnih parkih in trati pred domačo hišo. V Sloveniji je visoka verjetnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo, pri nas je najpogostejša lajmska borelioza, sledi ji klopni meningoencefalitis. Klopi so resda majhni, a so lahko precej nevarni, bo povedal vsak, ki se je zdravil proti omenjenima boleznima.

Ogroženi Slovenci

Lajmsko boreliozo, ki je razširjena po vsej Sloveniji, povzročajo bakterije, borelije. Letno je pri nas do več kot 6000 novih primerov bolezni in smo glede na incidenco, ki v nekaterih letih preseže 300 bolnikov na 100.000 prebivalcev, najbolj ogrožena populacija v svetu, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Običajno se začne z rdečino, ki se pojavi nekaj dni do tednov po vbodu klopa, se širi, na sredini bledi in dobi obliko obroča. Kožne spremembe lahko trajajo nekaj tednov in tudi do nekaj mesecev. Že v času kožnih sprememb ali v prvih mesecih po izginitvi se lahko pojavi prizadetost živčevja, sklepov ali srca. Bolezen zdravimo z antibiotiki, zdravljenje je zelo uspešno in enostavno, če se le začne zgodaj v poteku bolezni.

Trajne posledice

Z vbodom okuženega klopa se prenaša tudi klopni menigoencefalitis (KME), virusno vnetje možganske ovojnice in osrednjega živčevja. Prva faza bolezni se začne približno teden po vbodu s slabim počutjem, bolečinami v mišicah, glavobolom in vročino. Sledi vmesno izboljšanje, ki traja od nekaj dni pa do treh tednov, potem se pojavi druga faza bolezni, ki se kaže z visoko telesno temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem, tresenjem rok in jezika, včasih z motnjami zavesti in zbranosti. Mogoče so ohromitve (pri od pet do 10 odstotkov bolnikih), približno en odstotek obolelih umre. Bolezen lahko pusti trajne posledice, kot so glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja, motnje v delovanju avtonomnega živčevja in ohromitve. Velika večina bolnikov se mora zdraviti v bolnišnici, bolezen pa lahko močno vpliva na kakovost življenja tudi po okrevanju.

Najbolj učinkovito je cepljenje

Slovenija se glede na pogostost KME uvršča v sam vrh evropskih držav! Klopi, okuženi z virusom KME, so razširjeni skoraj po vsej Sloveniji, največ jih je na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji. Najbolj učinkovit ukrep pred KME je cepljenje, ki je obvezno le za tiste, ki so okužbi izpostavljeni zaradi narave svojega dela, a ga zdravstvene oblasti priporočajo vsem od enega leta naprej, ki se gibljejo ali živijo v območju, kjer je KME endemičen.

Še je čas

Priporočljivo je, da se cepimo še pred aktivnostjo klopov, torej pred začetkom toplejšega obdobja. Drugi odmerek sledi prvemu po enem mesecu, tretji odmerek pa čez pet oziroma od devet do dvanajst mesecev. Prvi poživitveni odmerek je potreben čez tri leta, kasneje pa na pet let, da se ohrani ustrezna raven zaščite. Cepljenje povzroči nastanek individualne imunosti, pri cepljenem prepreči obolenje in morebitne dolgotrajne posledice okužbe.

A nikoli ni prepozno, cepite se lahko še marca, tudi aprila in maja, v tem času, ko so klopi že aktivni, pa so lahko razmiki med prvim in drugim odmerkom krajši. Posamezni zdravstveni domovi organizirajo cepljenja jeseni in tudi spomladi, ko je navadno nižja cena cepiva.