Zaznamuje toliko pomembnih in manj pomembnih trenutkov v dnevu, letu, življenju; lahko je del igre, lahko je materinski, prijateljski, lahko je poslovilni ali pa erotični, lahko je nevaren, če je nepremišljen. Poljub. Nikoli ne pozabimo prvega, pa tudi najslabšega ne. Poljubljajo nas vse življenje, prvič ob rojstvu, zadnjič, verjetno, na smrtni postelji, ter seveda neštetokrat vmes.



Takšno izmenjavanje nežnosti je del vsakdanjika: poljubljanje nam je tako samoumevno, da mu sčasoma, z nabiranjem izkušenj, ne pripisujemo več posebnega pomena, čeprav lahko spremlja največje prelomnice v življenju; povrhu je dobro za zdravje, povedo strokovnjaki. Toda, zakaj se sploh poljubljamo? Od kod zamisel za izmenjavanje nežnosti z ustnicami? Antropologi si še vedno niso povsem enotni o začetku tega pojava; nekateri menijo, da so matere otroku prežvečile hrano in mu jo nato izbljunile neposredno v usta, kar je privedlo do nežnega stika, drugi trdijo, da si je moški glede na zadah in okus sline izbiral primerno mamo za svoje potomce. Mnogi začetke postavljajo v leto 1500 pr. n. št. v Indijo, kjer naj bi ljubezenske dotike z ustnicami ovekovečili z jamskimi poslikavami, tako so takšne nežnosti v številnih umetninah upodobili tudi stari Egipčani. Rimljani so bili že pravi strokovnjaki za takšno namenjanje pozornosti, poljubljali so tako rekoč vse živo in neživo.



A če je zgodovina poljuba neznana, je njegova sedanjost kristalno jasna, opremljena tudi s statistiko: najdaljši poljub je po Guinnessovi knjigi rekordov trajal 30 ur, 59 minut in 27 sekund, zgodil pa se je leta 2001 na valentinovo. Seveda, zaljubljenca iz New Jerseyja sta vseskozi stala, nista ne pila ne jedla, niti uporabljala stranišča. Skupinski poljub? Ravno tako na valentinovo se je po Guinnessu hkrati poljubilo 5327 parov in se zalepilo za deset sekund.

Kakšna pa je moč poljuba? Znanost je nekoč poskušala dokazati, da združene ustnice proizvajajo celo električno energijo, a to domnevo so opustili. Kar pa še ne pomeni, da poljubljanje človeka ne obdari s prav posebno močjo: srce nam začne hitreje biti in kolena se nam zašibijo. Poljubov se nikoli ne nasitimo, kakor da bi bili zasvojeni: in v resnici tudi smo, kajti poljubljanje sproži val hormonov, ki nam v nekaj sekundah preplavijo telo in nas prepojijo z občutki zadovoljstva. Točneje, sprošča se oksitocin, ki mu nekateri povsem upravičeno rečejo tudi hormon ljubezni, pomaga pa pri porodu, dojenju, stimulaciji orgazma pri obeh spolih, hkrati pa krepi zaupanje med ljudmi in dobesedno sproži zaljubljenost! Poljubljanje pripomore k izgorevanju kalorij, znebimo se približno dveh v minuti, pogosto francosko poljubljanje pa zaradi dodatne proizvodnje sline celo preprečuje zobno gnilobo in krepi čeljust, jezik in prožnost ustnic.



Poljubljanje je sredstvo neverbalne komunikacije, trdijo nekateri: izbira dela telesa, na katerega nam kdo pritisne cmok, zgovorno priča o njegovih pričakovanjih in željah. Poljub na lica pomeni prijateljstvo, na čelo skrb, na usta ljubezen, na vrat poželenje itn., po nekaterih ocenah pa nam poljubi lahko prenesejo skupno 35 različnih sporočil o čustvih in razpoloženju! Nekateri celo vztrajajo, da je poljub celo mnogo intimnejši od seksa. Ironično, poljubljanju namenjamo toliko pozornosti na začetku razmerja, pozneje pa to temeljno sredstvo izkazovanja ljubezni, ki so ga deležni le redki izbranci v našem življenju, velikokrat zanemarimo.



In še, številne raziskave so pokazale, da zapostavljanje poljubljanja nakazuje na resne težave v partnerski zvezi ali zakonu, ni pa pomembna samo pogostost takšnih poklonov, temveč tudi kakovost, zato so zgolj mimobežni cmoki običajno znak slabo negovanega odnosa.