Ob tem je neizogibno vprašanje, kako se počutijo naši otroci, ko izvejo, da smo na socialnih omrežjih ne samo delili njihove fotografije, temveč izdali skrivnosti najbolj intimnih prigod, ki, čeprav smo njihovi starši, pripadajo samo njim in času, ko so se zgodile. Starši, ki so se rodili, ko internet ni bil vsakdanja dobrina, so hlastajoče planili na socialna omrežja in potrebovali (pre)dolgo, da so doumeli: internet vse prenese in ničesar ne pozabi.

Skoraj četrtina otrok začne svoje digitalno življenje že, ko starši na socialna omrežja objavijo fotografijo ultrazvoka nosečniškega trebuha. Kar 92 odstotkov malčkov, starih manj kot dve leti, že ima svojo unikatno digitalno identiteto.     

DELIMO BREZ DOVOLJENJA

Večina otrok danes s socialnimi omrežji raste, a kaj se zgodi, ko na primer v brskalnik vtipkajo svoje ime. So pripravljeni na šok, ki najverjetneje sledi, in sicer ugotovitev, da so starši javnosti o njih delili skrivnosti, ki jih ne bi smeli? Povsem slučajno sem naletela na članek v ameriškem Washington Postu, kjer je mama blogerka pisala o tem, kako besna je bila njena 14-letna hčerka, ko je izvedela, da je leta in leta mama delila intimne informacije o njej. In nadaljevala: "Kljub temu bi obljuba hčerki, da o njej ne bom več pisala, pomenila, da bi s tem morala izklopiti bistven del mojega življenja, kar pa ne bi bilo dobro ne zame ne zanjo."

PRAVICA DO POZABE

Skoraj četrtina otrok začne svoje digitalno življenje že, ko starši na socialna omrežja objavijo fotografijo ultrazvoka nosečniškega trebuha. Kar 92 odstotkov malčkov, starih manj kot dve leti, že ima svojo unikatno digitalno identiteto. No, v Franciji velja zakon, ki omogoča otrokom, da tožijo svoje starše, če so ti z javnostjo delili intimne podrobnosti o njih. Nekaj škarij in platna pa imamo tudi ostali s t. i. pravico do pozabe. Ta je širši javnosti postala znana s sodbo Sodišča Evropske unije, ki je maja 2014 odločilo, da imajo posamezniki pod določenimi pogoji pravico od spletnih iskalnikov zahtevati izbris iskalnih zadetkov, ki se prikažejo pri iskanju po njihovem imenu. Aprila 2016 je bila obenem sprejeta Splošna uredba o varstvu podatkov, ki pravico do pozabe izrecno določa.




VEMO, ČESAR NE BI SMELI

Ko otroci enkrat ugotovijo, da so njihova življenja že javna, ni poti nazaj. Na lastni koži je občutek neudobja in stiske doživela znanka, ko je prijateljičinemu sinu navdušena povedala, da je videla kužka, ki ga je dobil za darilo, in da je res lep. Fant je ostrmel. Do tega trenutka ni vedel, da je mama objavila ne samo fotografijo njegovega psa, temveč tudi njega samega, srečnega ob prihodu novega družinskega člana. Šele takrat ji je postalo jasno, da je prijateljica delila nekaj intimnega. Še več; zamislila se je nad bremenom vsega, kar ve o tujih otrocih zgolj na podlagi informacij, ki jih brez njihove vednosti objavljajo njihovi starši.