Z avtorjem več kot dvajsetih zajetnih knjig – prevod prvega dela ene od njih z naslovom Fantomski jaz je v teh dneh izšel tudi v Sloveniji – smo se pogovarjali po novinarski konferenci na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Ickovi odgovori so kot koncentrični krogi, ki se pojavijo, ko v mirno vodo vržeš kamen. Vsestransko razburkajo miselne tokove in čute, medtem ko hkrati začutiš presenetljivo prizemljenost. Pripravljenost, da umirjeno raziskuješ dalje.

Novinarjem v osrednjih medijih, naklonjenim tematikam, ki jih obravnavate, se nekateri javno posmehujejo, kar zadeva vas in vaše delo, pa so bodisi ignorantski bodisi agresivni. Kako razumete takšne odzive? 

Dajva kar hitro streti ta oreh, pa čeprav bom prav o tem govoril tudi v nedeljo. Poglejte, takoj ko kot človek pridete iz maternice, na vašo percepcijo resničnosti vplivajo vaši starši, ki so že šli skozi obstoječ sistem, kar čaka tudi vas. Potem greste v zelo zgodnji starosti v šolo, v obdobju, ko ste najbolj dojemljivi za sprejemanje informacij. Ves čas uradnega šolanja vam je posredovan zelo omejen pogled na resničnost, čemur sam pravim soglasje o poštni znamki, nekateri ljudje pa temu rečejo (naslednjo besedo pomenljivo poudari, tudi ko jo pozneje še večkrat ponovi) normalno. Tudi na Univerzi ste v enakem obroču normalnega, na tem temeljijo tudi vsi vaši izpiti. Ste del različnih znanstvenih ustanov od medicine in novinarstva do politike. Tam dobite temeljno percepcijo o tem, kaj je normalno. Potem se pojavi nekdo, kot sem jaz, ki govori o zadevah daleč zunaj polja naučenega normalnega. Takojšnji odziv je: Ti si zmešan, nor! Gre za zaščito, ubranitev tega, kar se je človek naučil, da je normalno. To, da ljudje razmišljamo zunaj okvirjev, ni zaželeno.



Zakaj? 

Lahko vidimo in razumemo stvari, ki jih ne smemo videti in razumeti. Osrednji mediji – zanje sem vrsto let delal tudi sam – poročajo o svetu z enake perspektive normalnega. Ta vlada tudi v znanosti, politiki in medicini. Ta ima svoj okvir določen glede na farmacevtsko industrijo. Prav zato razumem, zakaj se novinarji pogosto odzivajo odklonilno in izberejo le skrajnosti izven konteksta. Takšne, ki jim pomagajo oblikovati dober naslov, a v resnici svojemu občinstvu ponudijo vraževerne, prazne različice tega, kar govorim. V državah, kot so Slovenija, Estonija in Hrvaška (tam je gostoval že večkrat, op. a.) so toliko spoštljivi, da mi vsaj prisluhnejo, dajo priložnost (med drugim je bil gost tudi v oddaji Studio City na TV Slovenija, op. a.). V zahodnih medijih pa je vse skupaj nadvse smešno. Kot bi imel opravka z otroki na igrišču, ne pa z odgovornimi profesionalci. Lahko rečem, da sem v prej omenjenih treh državah sodeloval z veliko bolj zrelimi novinarji.

Ves čas uradnega šolanja vam je posredovan zelo omejen pogled na resničnost, čemur sam pravim soglasje o poštni znamki, nekateri ljudje pa temu rečejo normalno.

Vedno znova opozarjate na negativno silo, ki želi obvladovati ljudi, povezano z geni plazilcev ter kako se lahko posameznik za kratek čas navidezno spremeni v enega od njih. Zdaj ko vas to sprašujem, že imam v mislih odličen možen naslov članka: Imamo vsi ljudje v sebi DNK skrivnostnih plazilcev? 

To je odličen primer tega, o čemer govorim. Takoj ko ljudje, med njimi tudi nekateri novinarji vidijo naslov, kot je denimo 'Entitete plazilcev nadzorujejo človeški um', zaradi svojega občutka, da je nekaj preseglo okvir normalnega, takoj vključijo svoj požarni zid in rečejo: To je nemogoče! Bolj radovedne in novih znanj željne osebe pa potem, ko prisluhnejo moji daljši razlagi – saj teh neobičajnih stvari ni mogoče razložiti na kratko – pogosto vzkliknejo: »Zdaj razumem, kaj je mišljeno s spreminjanjem oblik iz človeške v plazilsko in nazaj, to si lahko predstavljam!« Sam sem še vedno novinar, le da ne cenzuriram možnosti, ki so na voljo. Dovolim si, da me vodijo informacije. Dejstvo je, da v vseh najstarejših civilizacijah in kulturah šamani in drugi nosilci starodavnih znanj omenjajo kačjo, plazilsko, nečloveško raso, ki nadzoruje človeka. Gnostiki so med prvim in petim stoletjem n. št. pisali o Arkonih, ki manipulirajo človeško družbo in lahko med drugim prevzamejo tudi obliko humanoidnega plazilca. Po vsem svetu sem spoznal ljudi, ki so se z omenjenimi oblikami neposredno srečali, denimo v okviru vojaškega usposabljanja v ZDA. Oseba je pred njihovimi očmi dobila obrazne poteze plazilca. V resnici se je to zgodilo v njihovih možganih, ki so zaznali spremembo informacijskega polja človeka in tako dekodirali njegovo nečloveško plat. Ne gre torej za dejansko fizično spremembo podobe.

Takšne informacije je zares težko predelati, pa čeprav lahko imajo svojo logiko. 

Zagotovo. Smešno pa je, da ljudje še vedno trdijo, da tovrstne teme nimajo globljega pomena. Veste, če želite uspešno izzivati perspektivo normalnega, ki je bila in je še dana ljudem, ne pričakujte, da vas bodo trepljali po rami in vam ploskali. Preden se tega lotite, morate vedeti, da se vam bodo na začetku smejali, posmehovali in vas celo zlorabili. Šele ko vztrajate toliko let kot jaz (več kot trideset, op. a.) in se uveljavite, se sčasoma pokaže, da imate prav. Klasika – danes zjutraj sem prejel mejl človeka, ki se mi je opravičil zaradi posmehovanja in označevanja za norca leta 1991. Naključno je namreč po vrsto letih naletel na enega od mojih videov, nato je začel gledati še druge in si rekel: Vau, to je vendar popolnoma smiselno! Takšnih mejlov dobim veliko. Zelo sem vesel, ko celo osrednji mediji danes obravnavajo stvari, o katerih sem sam pisal v svojih knjigah že v devetdesetih letih, le da jih je šele zdaj potrdila tudi NASA in mnogi vodilni fiziki. Med drugim o tem, kako naš vizualni svet ni nekaj zanesljivega in pravzaprav živimo – kot sem pisal že dolgo nazaj – v holografskem univerzumu fizikalnih iluzij. Pa vendar se nad posamezniki po vsem svetu, ki izražajo svoje mnenje tako, da si dovolijo pogledati izven danih okvirjev normalnega, še vedno izvaja nekaj, čemur sam pravim psihološki fašizem. Ta se odraža tudi tako, da te ljudi ignorirajo, a se ne zavedajo, da jim s tem hkrati delajo uslugo. Zakaj? Ignoranca se ponavadi vedno pojavlja v družbi z aroganco. To pa večina ljudi hitro spregleda.

Veste, če želite uspešno izzivati perspektivo normalnega, ki je bila in je še dana ljudem, ne pričakujte, da vas bodo trepljali po rami in vam ploskali. Preden se tega lotite, morate vedeti, da sem vam bodo na začetku smejali, posmehovali in vas celo zlorabili.

Ali je za človeka nevarno, če v drugem ugleda plazilca ali pa ta postane sam? 

Ljudje imamo v sebi ogromne količine plazilskih genov. Eden od pomembnejših delov človeških možganov imenujemo plazilski, znanstveniki pa jim pravijo R-kompleks. Ta del možganov ključno vpliva na človekovo vedenje. Priznani ameriški kozmolog Carl Sagan je celo napisal knjigo Zmaji raja, v kateri poudarja, da človeškega vedenja ne moremo zares razumeti brez razumevanja plazilskega elementa.



Zanimivo je, da imamo ljudje v maternici na začetku repke in spominjamo na plazilce. 

Drži, fetus gre čez fazo plazilca. Plazilski del naših možganov je zadolžen za to, da ves čas skenira okolico v zaznavanju morebitne nevarnosti. Gre za preživetje.

Torej je na nek način koristen? 

Za eno stvar zagotovo, denimo ko nekdo nenadoma prikoraka pred vaš avto. Plazilski možgani so tisti, ki stopijo na zavoro. Oni nimajo zmožnosti razmisleka, kaj bi bilo v dani situaciji najbolje storiti, temveč se preprosto le odzovejo. Hitro. Saj veste, ko ljudje bliskovito reagirajo na nekaj, že minuto pozneje pa se držijo za glavo: Oh, kaj sem naredil?! Tisto prej je bil odziv reptilskih možganov. Ti kričijo: Aaaaaaa! Kadar vam pomagajo, da na cesti pravočasno zavirate, so čudoviti, težava pa je, če začno – kot se dogaja človeštvu – prevzemati dominantno vlogo. Takrat, ko o stvareh prenehaš razmišljati umirjeno, temveč se odzivaš čustveno, vsaj tako je videti navzven. Vedeti morate, da je prav plazilski del človekovih možganov najbolj podvržen manipulaciji. Kadar želite, da bodo ljudje nekaj naredili, pri njih sprožite strah. Organizirajte teroristični napad na mestih, ki jih sicer dojemajo kot varne, denimo v šolah ali v nakupovalnih središčih. Potem pa prestrašenim ljudem v imenu njihove zaščite vzemite svobodo in nad njimi vzpostavite še več nadzora.

Klasika – danes zjutraj sem prejel mejl človeka, ki se mi je opravičil zaradi posmehovanja in označevanja za norca leta 1991. Naključno je namreč po vrsto letih naletel na enega od mojih videov,  nato je začel gledati še druge in si rekel: Vau, to je vendar popolnoma smiselno! Takšnih mejlov dobim veliko.

Zakaj si neka strašansko zlobna sila tako zelo želi uničiti človeštvo, če ima že tako veliko moč nad njim? 

V to zadevo pojdite globoko, zares globoko. Ta sila si želi nekaj, kar služi ljudem na tem planetu, obrniti v svoj prid. Pa če pomislite le na šokantno povečanje tehnološko podprte radioktivnosti v naši atmosferi, k čemur svoje še vedno pripeva tudi jedrska katastrofa v Fukušimi; atmosfera je sistematično podvržena radiaciji. Pa poglejte wi-fi. Povsod je, celo na letalih. Ta sila se hrani prav s tovrstnimi sevanji. Nečloveške entitete lahko vidimo le kratek čas zato, ker je frekvenčni razpon človeškega vida tako ozek. V google odtipkajte elektromagentni spekter in razumeli boste, kako malo v resnici vidimo s svojimi očmi. Plazilske nečloveške forme pa zagotovo niso edine, ki jih ne ugledamo. Poskušajte si predstavljati, koliko možnosti je.

Ste oče dveh hčera in dveh sinov. Ali vas ni nikoli strah, ko javno razglabljate o najvplivnejših osebah na svetu ter o perečih temah – med drugim o škodljivosti cepljenja otrok, konkretno poimenovanih pedofilih v najvplivnejših svetovnih elitah, tudi v Hollywoodu, pa o tem, kako v politiki ni nikoli prave rešitve, saj je izbira manjšega zla še vedno zlo –, da bi kdo škodoval vam in vaši družini? 

V resnici imaš le dve izbiri – ali slediš temu, kar počneš in se javno izpostaviš ali pa dopustiš strahu, da te ustavi. V primeru, da bi izbral drugo možnost, bi bila nočna mora, ki smo ji priča zdaj, za moje otroke in vnuke v prihodnje še veliko hujša. Poglejte si denimo najmlajšega sina Jaymieja, ki je star 24 let (ta ga je kot pomočnik spremljal tudi na novinarski konferenci v Ljubljani, op. a.) – večino življenja bo preživel v tem distopijskem svetu, kjer ni prostora za človeško misel, človeškost. Takrat, ko se zaveš, kaj se dogaja, ne moreš kar odkorakati stran. Najlažje je reči: Ah, te stvari so preveč čudne, da bi razmišljal o njih! Poglejte v oči svojih otrok in jim to povejte!



Na stranišču v Rimu pred nekaj leti ste med predavanjem menda doživeli nekaj zanimivega v zvezi z varnostnikom. 

Drži, to je pravzaprav smešna zgodba. Ves čas mi je sledil ogromen možakar, tudi na stranišče. On ni znal angleško, jaz pa ne italijansko. Poklical sem organizatorja in mu rekel, da mi en tip ves čas sledi in kaj se dogaja. Pa mi je odvrnil: To je tvoj osebni varnostnik! Na splošno velja prepričanje, da potrebuješ zaščito. Toda kaj o tebi sporoča telesni čuvaj? To, da sprejemaš možnost, da se ti lahko nekaj zgodi. S tem se dejansko energetsko povežeš. Ne sprejemam tega, da bi se mi lahko kaj zgodilo. Iskreno, s tem se ne obremenjujem. Čez nekaj tednov bom star 65 let in na določeni točki bom zapustil ta svet. Raje odidem tako, da naredim nekaj dobrega, kot pa da zbežim s sklonjeno glavo. Telo je le naš oklep, zavest pa je neskončna in se nadaljuje, tudi ko umremo in zapustimo svoje telo. Lahko bi omagal že pred desetletji, ko so me zares grdo napadali, pa nisem. Zdaj, ko mi sledi takšna množica ljudi in se vrstijo dokazi, da sem imel že v preteklosti prav ter mi pri organizaciji predavanj pomaga sin Jaymie, je pravzaprav vse še veliko lažje.

Ljudje imamo v sebi ogromne količine plazilskih genov. Eden od pomembnejših delov človeških možganov imenujemo plazilski, znanstveniki pa jim pravijo R-kompleks. Ta del možganov ključno vpliva na človekovo vedenje.

Čas za pogovor se nama žal izteka, pa če vam smem postaviti še vprašanje o klimatskih spremembah. Bili ste eden od prvih, ki ste pisali tudi o tem. Šele zdaj po Trumpovi zmagi so znanstveniki skeptiki dobili priložnost, da predstavijo svoje teorije – kako je možnost, da se dogaja globalno ogrevanje, pravzaprav enako ali celo manj verjetna kot nova ledena doba. 

Tako je, pri klimatskih spremembah gre za globalno prevaro. Šalo. Vsakič ko se Al Gore zlaže, to veste, ker se njegove ustnice premikajo. Človek je nedvomno pokvarjen do obisti. Nič nenavadnega, saj je bil podpredsednik Clintonovih. Prav nič od tistega, kar je napovedal v svojem z oskarjem nagrajenem dokumentarcu Neprijetna resnica, se ni zgodilo. Ljudje vse bolj množično začenjajo zmajevati z glavami v zvezi s tem, kar jim je bilo ali jim je še posredovano v zvezi z globalnim ogrevanjem. Samo še vprašanje časa je, kdaj bo ta teorija popolnoma zvodenela.