Ne le alkohol, ubija tudi svetloba

Statistika iz leta 2011 našo državo v evropskem merilu uvršča kar na drugo mesto po svetlobnem onesnaževanju, takoj za Belgijo. Računsko sodišče je tudi šest let pozneje ugotovilo, da ministrstvo ni bilo učinkovito pri preprečevanju svetlobnega onesnaževanja po uredbi, sprejeti leta 2007; krivo je bilo tudi zamenjavanje svetil v javni razsvetljavi z izključno LED-svetilkami, ki so sicer varčnejše, a lahko prinašajo kopico drugih težav, tako zdravstvenih kot okoljskih.

Razkošno osvetljujemo in se uničujemo

Herman Mikuž, predsednik društva Temno nebo Slovenije, zaposlen tudi na Astronomsko-geofizikalnem observatoriju, meni, da pretirano osvetljevanje prav tako pospešuje neustrezna zakonodaja, kot sta 59. člen pravilnika o projektiranju cest in standard EN 13201, ki v Sloveniji sicer formalno ni obvezen, a ga projektanti vseeno dosledno upoštevajo: »Pravilnik je zelo ohlapen in predpisuje neomejeno nameščanje razsvetljave vsepovsod, pri čemer zakonodajalec ni razmišljal o stroških in negativnih učinkih na okolje in ljudi. Standard EN 13201 so si napisali kar sami proizvajalci razsvetljave in osvetljevalci. Okoljevarstveniki pri tem niso sodelovali, zato nima nikakršnih okoljskih omejitev.« Mikuž se hkrati sprašuje, zakaj molči tudi arhitekturna stroka: »Nenavadno je, da nove in nove inštalacije razsvetljave ne motijo arhitektov in krajinskih arhitektov, ki bi morali biti za to občutljivi že po merilih stroke, pa jim je, kot se zdi, vseeno. In to ob jasnem dejstvu, da z agresivnim širjenjem inštalacij razsvetljave izginja značilna slovenska pokrajina, tako dnevna kot nočna.« Sam ponudi konkretne rešitve: »Za izboljšanje stanja bi morali osvetljevanje omejiti izključno na naselja, odpraviti standard, omejiti višino drogov, uvesti strokovne presoje vplivov na okolje in ljudi, osvetljevati samo, kjer je nujno, in z majhno jakostjo. V nasprotnem se bomo zelo kmalu znašli v položaju, ko bo osvetljevanje postalo eden največjih okoljskih in zdravstvenih problemov v Sloveniji. Seveda je ta razkošna razsvetljava tudi velik nepotreben strošek, denar bi raje porabili za bolj nujne življenjsko pomembne investicije.«

»Zelo kmalu se lahko znajdemo v položaju, ko bo osvetljevanje postalo eden največjih okoljskih in zdravstvenih problemov v Sloveniji. Seveda je ta razkošna razsvetljava tudi velik nepotreben strošek.« Herman Mikuž, predsednik društva Temno nebo in astronom 

Od korupcije do norosti

Po prepričanju Andreja Moharja, člana izvršnega odbora društva Temno nebo Slovenije, ki redno obiskuje teren ter opravlja meritve, prav preosvetljenost, torej ne le alkoholiziranost, povzroča številne tragične prometne nesreče: »V prvi vrsti je kriva premočna osvetljenost avtocest, medtem ko v Nemčiji, Franciji, na Madžarskem, Slovaškem in Češkem ravnajo povsem drugače. V teh državah sploh ne osvetljujejo izvozov in razcepišč. Razočaran sem nad odločevalci, ki še naprej omogočajo nespametno in škodljivo nočno osvetljevanje. Te problematike v naši državi, ki ima tako veliko stopnjo korupcije, ne moremo strniti zgolj v nekaj stavkov. Vidim, da so se naši dedje borili zaman. Vse smo uničili. Kot država smo dokaj bankrotirani. Imamo relativno nizke plače in pokojnine. Na eni strani izpostavljajo najvišjo gospodarsko rast v zgodovini, hkrati pa največ ljudi prejema socialno pomoč. V Avstriji je premier znižal davke in bo ljudem ostalo več, prav tako ne norijo z osvetljevanjem tako kot pri nas, kjer bi radi zvišali davke, da bi bilo še več denarja za razsvetljavo. Vse seveda pod pretvezo varnosti. Neodvisne stroke v Sloveniji pravzaprav nimamo. Grozljivo je, da imamo najstrožji predpis v Evropi, a se je svetlobno onesnaženje kljub temu povečalo. Zaradi zaslužka si javni sektor v povezavi z zasebnim izmišljuje povsem odvečne projekte.«

Zakaj sta ženski povozili moškega

Kar zadeva vzroke prometnih nesreč, so po Moharjevem mnenju najbolj sporni oziroma nevarni kontrasti, ko vozniki z zelo močno osvetljenega dela ceste padejo v popolno temo: »Tudi zato pogosto povozijo pešce. Pred nekaj leti v Šentjurju pri Celju sta dve popolnoma trezni ženski povozili istega moškega; okoliščine sem si, tako kot pri mnogo drugih nesrečah, ogledal tudi sam na terenu. Pred kratkim sta prav tako dve ženski pri Bertokih povozili znanega rokometaša. Hkrati bi rad dodal, da ste ženske načeloma boljše, bolj preudarne voznice, medtem ko smo moški bolj agresivni in v povprečju vozimo hitreje. Pa če se vrneva k prvemu primeru: padal je dež. Prva ženska je zbila domačina, ki je sicer vselej prečkal cesto zunaj prehoda za pešce že zadnjih 30 let, stopila iz avta ter mahala ženski v avtu, ki je pripeljala za njo, naj se ustavi, pa vendar je še ta zapeljala čez njegove noge. To pomeni, da ga nobena od njiju ni videla, pa čeprav je bila cesta močno osvetljena, torej po standardu. Kaj se je zgodilo? Trk je bil prav na koncu svetlobnega snopa. Potem ko nenadoma padeš z močno osvetljenega dela ceste v temo, si tako rekoč slep. Dodaten vzrok so bile dežne kaplje na vetrobranskem steklu, ki v stiku s svetloboustvarijo nekakšen svetlobni oblak, zaradi katerega ne vidiš ničesar. Prav zato bi morali v slabem vremenu svetlobo ugasniti. Ženski bi pešca v tem primeru zagotovo pravočasno videli in se mu izognili oziroma ustavili. V nedavnem drugem primeru pri Kopru je bila sicer popolna tema, a je šlo za drug fenomen, namreč, človek je neosvetljen hodil ponoči sredi široke ceste in tega voznici, obe prav tako trezni, nikakor nista pričakovali. Če bodo zdaj odsek v Bertokih osvetlili, kar je zelo verjetno, se bo naslednjič tam kdo ubil zaradi trka v drogove javne razsvetljave. Na tej isti cesti je drevored in pod enim od dreves gorijo sveče. Očitno se je nekdo že ubil zaradi trka v drevo. Marsikje je treba odstraniti tako drevesa kot drogove javne razsvetljave, če želimo narediti ceste bolj varne.«

»Za številne tragične prometne nesreče je kriva premočna osvetljenost avtocest, medtem ko v Nemčiji, Franciji, na Madžarskem, Slovaškem in Češkem ravnajo povsem drugače. V teh državah sploh ne osvetljujejo izvozov in razcepišč.« Andrej Mohar, član izvršnega odbora društva Temno nebo Slovenije 

Študija o vplivu na kemoterapijo 

Nič manj skrb vzbujajoč ni vpliv čezmernega osvetljevanja na naravo, ko denimo ptice zmedeno čivkajo že sredi noči; včasih norijo že ob dveh zjutraj, saj imajo porušen naravni ritem. Mohar izpostavi še zanimiv podatek, povezan z ljudmi, ki imajo raka: »Po znanstveni študiji iz leta 2016 se pravzaprav pri vseh, ki so na kemoterapiji, v prvi vrsti zaradi raka dojke, ponoči odsvetuje hoja pod ulično osvetljavo, saj kemoterapija sicer ne deluje. Že pri 0,2 luksa – kar je približno stokrat manj, kot je osvetljenost tipične ceste v Sloveniji. Zvečer se mora namreč organizem pripraviti na temo, zato kolovratenje naokrog ponoči ni zdravo. V državah, ki so ekonomsko uspešnejše, kot sta že omenjeni Avstrija in Nemčija, pa tudi v Švici, je opolnoči manj prometa kot na Balkanu.« Med snemanjem dokumentarca o svetlobnem osvetljevanju s hrvaškimi novinarji je Mohar okoli polnoči naredil zanimivo primerjavo; medtem ko so šli na pico, je v običajno osvetljeni restavraciji izmeril svetlobo; bila je deset luksov. Nato so izmerili svetlobo še na vpadnici v Poreču, bila je 95 luksov. »Pa si rečeš, okej, da podrobno vidiš vse sestavine pice, podrobnosti in strukturo, imaš 10 luksov, na cesti pa osemkrat več. Zakaj že? Na cesti v resnici zadošča že svetloba, ki ti omogoča, da vidiš mačka na 200 metrov, in za to je dovolj že en luks. Črpalke so prav tako preveč osvetljene, zagotovo desetkrat bolj kot nekoč, izjemno moteči so tudi oglasni panoji,« sklene Mohar.

Manj melatonina, več težav

»Ugledna ameriška šola Harvard Medical School objavlja, da je posledica izpostavljenosti svetlobi v večernem in nočnem času zmanjšanje izločanja melatonina, hormona, ki vpliva na spanje in cirkadiani ritem. Pojavijo se težave s spanjem, lahko tudi drugi škodljivi vplivi na zdravje. Nimajo pa vse barve svetlobe, torej valovne dolžine spektra vidne svetlobe, istega učinka. Vse vrste svetlobe sicer zmanjšajo izločanje melatonina, najmočneje pa modra svetloba. Ta je dobrodošla podnevi, ker poveča pozornost, zbranost, učinkovitost, razpoloženje. Ima pa negativne učinke zvečer in ponoči. Rezultati številnih študij kažejo na povezanost med nočnim delom in izpostavljenostjo nočni svetlobi ter srčno-žilnimi boleznimi, sladkorno boleznijo, debelostjo ter različnimi vrstami raka, predvsem dojke in prostate,« opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ter v isti sapi dodajajo, da vpliv svetlobe različnih valovnih dolžin na cirkadiani sistem, torej dnevno-nočni biološki ritem, še ni popolnoma raziskan in razjasnjen: »LED-svetloba se razširjeno uporablja šele dokaj kratek čas, zato bodo potrebne še nove raziskave o vplivih dolgotrajne uporabe.«

Naj bodo raje odtenki ognja

Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., predstojnik katedre na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo ter predsednik Slovenskega združenja za fotomedicino in fotobiologijo ni želel komentirati študij in teorij, ki pretirano izpostavljenost svetlobi ponoči povezujejo z visoko stopnjo obolevnosti in smrtnosti zaradi raka oziroma z nedelovanjem kemoterapije. Po njegovem mnenju so premalo natančne in celovite, da bi lahko sklepali o širši sliki. Potrdil pa je, da se hladna bela oziroma modra svetloba ponoči spremeni v škodljivko, saj onemogoča kakovostno spanje, ruši ravnovesje hormonov, moti biološko uro ter posledično slabi delovanje organizma: »Takrat so boljši izbor, če že moramo biti izpostavljeni svetlobi, zatemnjeni topli odtenki ognja oziroma plamenov, torej od rumenkastih in oranžnih do rdečkastih.«

»Ponoči so boljši izbor, če že moramo biti izpostavljeni svetlobi, zatemnjeni topli odtenki ognja oziroma plamenov, torej od rumenkastih in oranžnih do rdečkastih, ne pa hladno beli oziroma modrikasti.« prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., imunolog

Ministrstvo obljublja spremembe

Kdaj si lahko torej obetamo nujne spremembe v javni razsvetljavi? Generalna direktorica Mopa mag. Tanja Bolte v telefonskem pogovoru pojasni, da je Slovenija ena redkih držav, ki je področje svetlobnega onesnaževanja okolja prepoznala kot tako pomembno, da ga je v letu 2007 tudi pravno uredila s sprejemom uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. »Računsko sodišče je v reviziji res ugotovilo, da vse omejitve, ki jih določa uredba, niso več v celoti ustrezne. Predvsem zaradi tehnološkega napredka v razvoju svetil je uredba zastarela, saj z uporabo novejše in varčnejše tehnologije veljavne mejne vrednosti niso več skladne z namenom uredbe, torej zmanjševanjem svetlobnega onesnaževanja okolja. Računsko sodišče kot neustrezno ocenjuje tudi odsotnost določb, ki bi urejale spekter oziroma barvno temperaturo svetlobe, ki se sme uporabljati pri razsvetljavi. Čeprav vpliv svetlobe na zdravje še ni v celoti raziskan, pa se svetloba obravnava kot motilec cirkadianega ritma živih bitij. Pri tem naj bi hladna svetloba imela večji in bolj negativen vpliv na živa bitja kot topla. Tega se bomo vsekakor lotili,« stališče Mopa predstavi Boltetova ter podrobneje razloži, kako bo potekal postopek reševanja neustreznosti: »Hkrati je treba vedeti, da so upravljavci v posameznih občinah, zato smo jih pozvali, naj posredujejo vse podatke, ki jih potrebujemo, da bomo lahko ustrezno ukrepali. Najprej moramo narediti ustrezno analizo pridobljenih podatkov ter organizirati sestanek s civilnimi iniciativami oziroma strokovnjaki svetlobnega osvetljevanja, saj sami o tem nismo zadosti poučeni in nimamo vsega potrebnega strokovnega znanja. Kaj konkretno načrtujemo, vam ne morem povedati, vsekakor pa nameravamo zmanjšati stopnjo osvetljenosti tam, kjer ogroža življenje ljudi in drugih živih bitij, in seveda upoštevati priporočila računskega sodišča. Nov osnutek uredbe bo predvidoma pripravljen do konca tega leta. Seveda načrtujemo tudi medresorsko sodelovanje z ministrstvom za zdravje in drugimi ministrstvi, kar je v skladu s poslovnikom vlade.« Podatek, da naj bi zdajšnji standard pisali dobavitelji svetil, ji ni znan, takrat je na Mopu še ni bilo; se ji pa zdi, da gre za pavšalne sklepe brez pravih dokazov.

Komentar Darsa

»V preteklih letih smo zamenjali vso cestno razsvetljavo ob avtocestah in hitrih cestah v našem vzdrževanju in upravljanju, pri čemer je bila zamenjava izvedena skladno s področno vladno uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Večina razsvetljave je po novem izvedena v LED-tehnologiji, kar pomeni, da se je poraba električne energije bistveno zmanjšala, s tem pa se je posredno zmanjšal tudi ogljični odtis,« so sporočili z Darsa, ko smo jih prosili za komentar trditev predstavnikov društva Temno nebo Sloveniji, da je glavni krivec za svetlobno onesnaženje v Sloveniji javna razsvetljava, tudi na avtocestah, ker je Dars leta 2001 dal pisati študijo tehničnemu direktorju glavnega dobavitelja razsvetljave za avtoceste brez vključevanja neodvisne stroke. Na naše pozneje posredovano vprašanje, kako se odzivajo na zdravstveno dejstvo, da kljub varčnosti nove svetilke niso optimalne, saj modrikasta svetloba, ki je pretežno v njih, deluje škodljivo na hormonsko ravnovesje in lahko povzroča bolezni, pa odgovarjajo: »Dejstvo je, da težko strokovno komentiramo škodljivost delovanja modrikaste svetlobe, saj za to zdravstveno mnenje nismo izvedenci. Poudarjamo pa, da v družbi Dars vgrajujemo LED-razsvetljavo v skladu s priporočili vladne uredbe o zelenem javnem naročanju in cestna razsvetljava ne prekoračuje barvne temperature 4000 K, ki velja za nevtralno belo barvo.«

Poziv vladi o takojšnji odpravi uredbe

V društvu Temno nebo Slovenije, kjer pripravljajo poziv vladi RS, naj nemudoma odpravi prav omenjeno uredbo o zelenem javnem naročanju za področje javne razsvetljave, in sicer zaradi okoljskega zavajanja, ob trditvah Darsa odkimavajo z glavo: »Dars je povsem ignoriral naša opozorila, da bi uporabljali toplo svetlobo, še posebej za počivališča, kjer vozniki spijo. Morda je res zmanjšal ogljični odtis, ampak hkrati se je za 300 odstotkov povečalo svetlobno onesnaževanje z uporabo bele LED s 4000 K, zato sodi na vrh seznama največjih svetlobnih onesnaževalcev v Sloveniji. Na nekaterih počivališčih so vrgli v odpad vrhunske svetilke Siteco, čeprav so bile stare samo tri leta s predvideno življenjsko dobo 30 let. Dars bi lahko povsem odstranil ogljični odtis, če bi ugasnil osvetljene izvoze. Zakaj tega nočejo storiti? Zakaj so avtoceste v Nemčiji in Avstriji v popolni temi, pri nas pa mora biti vse osvetljeno?«