Po besedah prof. dr. Alojza Ihana se je pozornost raziskovalcev delovanja modre svetlobe na človekovo zdravje povečala pred 15 leti, ko so v očesni mrežnici poleg klasičnih čutnih celic za vid odkrili tudi posebne celice za zaznavanje svetlobe, ki ne koristijo vidu, ampak informacije o jakosti svetlobe prenašajo do naše biološke ure. Ta odreja, katere vrste fizioloških aktivnosti se v določenem času opravljajo v telesu, denimo budnost, spanje, vrste presnove oziroma različni hormonski odzivi.

Pojavljajo se študije, ki opozarjajo, da viri modre svetlobe, ki so sicer energetsko racionalnejši, po drugi strani bolj agresivno motijo našo biološko uro. S tem kvarijo ritmičnost našega spanja in posledično hormonske procese, imunski sistem ter številne druge hormonske funkcije. 

»Naša biološka ura je pravzaprav sončna ura, barva svetlobe. Čutnice najbolj zaznavajo modro svetlobo; njena intenzivnost je najmočnejši dražljaj, ki našo biološko uro (po)nastavlja. Veliko modre svetlobe torej pomeni, da je dan, zato nas ta svetloba zbudi in drži budne, medtem ko svetlobe daljših valovnih dolžin nimajo toliko vpliva na biološko uro. Pojavljajo se študije, ki opozarjajo, da viri modre svetlobe, ki so sicer energetsko racionalnejši, po drugi strani bolj agresivno motijo našo biološko uro. S tem kvarijo ritmičnost našega spanja in posledično hormonske procese, imunski sistem ter številne druge hormonske funkcije, ki so ritmično umeščene v določen čas dneva in brez njihove pravilne umestitve se začnejo rušiti različne telesne funkcije,« jedro problematike opredeli prof. dr. Ihan.



Od motenj spanja do bolezni

Profesor podrobneje razloži izjemen pomen kakovostnega spanca: »Spanje za možgane in telo ni čas neaktivnosti, temveč so v različna obdobja spanja uvrščene različne fiziološke funkcije, in če tedaj niso opravljene, se po zbujanju slabo počutimo in slabo delujemo. Kadar to traja dlje, nastanejo večje motnje – bolezni. Ločimo pet faz spanja, ki prek lahkih (fazi 1 in 2) prehajajo v globoko spanje (fazi 3 in 4), sledi paradoksna faza (faza 5), v kateri največ sanjamo. Potek različnih faz spanja prek noči ni naključen. Njihova struktura je točno določena, vsaka je odgovorna za povsem določena opravila v našem telesu, zato brez njih naše vsakodnevne fiziološke funkcije niso opravljene in se začnejo kopičiti motnje. Motnje spanja so pogoste zlasti pri starejših ljudeh. Kažejo se kot pogosto nočno prebujanje, težko uspavanje, čezmerna dnevna zaspanost in utrujenost, občutek nezadostnega in neosvežujočega spanja.«

Rahlo zatemnjena svetloba, predvsem daljših valovnih dolžin, sprosti in pospeši izločanje hormona melatonina, zato se ga izloča več in s tem vpliva na boljše spanje. Zjutraj ter podnevi pa je ustrezna izpostavljenost močnejši, tudi modri svetlobi, ki zmanjša dnevno zaspanost. 

Zvečer zatemnjeni topli odtenki

Prof. dr. Ihan kot alternativo modri svetlobi postavi svetlobo ognja oziroma plamenov, torej tople odtenke od rumene in oranžne do rdeče, ter razloži, kako poskrbeti za kar najbolj ustrezno osvetlitev, tudi kar zadeva spanje: »Motnje spanja nastanejo tudi, če stanje naše biološke ure ne ustreza času, ko skušamo zaspati. Kot rečeno, povzroči jih lahko tudi svetloba, zlasti intenzivnejša modra, ki zvečer sugerira našim možganom, da smo sredi dneva. Prav zato zvečer ne sme biti premočna. Rahlo zatemnjena svetloba, predvsem daljših valovnih dolžin, sprosti in pospeši izločanje hormona melatonina, zato se ga izloča več in s tem vpliva na boljše spanje. Zjutraj ter podnevi pa je ustrezna izpostavljenost močnejši, tudi modri svetlobi, ki zmanjša dnevno zaspanost.«



Očala ali aplikacije

Naš sogovornik pokaže tudi na dobre nasvete, ki jih je pred časom zapisala Leja Forstnerič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje na temo zaščite pred negativnim vplivom modre svetlobe. Forstneričeva med drugim predlaga, da se od dve do tri ure pred spanjem izogibamo gledanju v svetle zaslone in ugasnemo nepotrebno prižgane luči. V tistih, ki jih uporabljamo izključno zvečer in ponoči, uporabimo žarnice s čim več šibke rdeče svetlobe; ta ima namreč najmanj moči pri zaviranju sproščanja melatonina. Kdor dela v nočni izmeni oziroma čez noč ter uporablja veliko elektronskih naprav, naj razmisli o očalih, ki blokirajo modro svetlobo. Ena od možnosti je posebna aplikacija, ki v času teme na ekranu samodejno zablokira vse svetlobe modrega spektra in mu da nežno oranžno barvo. Krovni napotek ostaja, da se čez dan čim več izpostavljamo močni svetlobi, saj bomo tako izboljšali dnevno razpoloženje, povečali budnost in učinkovitost, hkrati pa tudi našo sposobnost za nočno spanje.