Lahko izpostavite tri pozitivne stvari, ki so dober razlog in motivacija za telesno aktivnost na svežem zraku jeseni in pozimi?

Prvič, vsak, ki se redno in zmerno rekreira, ima obrambno sposobnost dobro razvito, njegovo delovanje je ustaljeno in prav to je ena pomembnih koristi ukvarjanja s športom. Pozimi se veliko zadržujemo v zaprtih prostorih, kjer se virusi zelo hitro širijo, in zato zbolimo, prav tako je telo vse bolj zakisano. Nasprotno se v naravi naužijemo svežega zraka, celice oskrbimo s kisikom, boljše je izločanje odpadnih produktov, hranilne snovi izgorevajo in se pretvorijo v energijo. Današnji način življenja je tak, da smo pogosto telesno in duševno napeti, posledica je lahko slabše delovanje imunskega sistema. Zaradi plitvega pospešenega dihanja in skrčenih mišic je zmanjšan dovod kisika v telo, delež ogljikovega kisika pa ostane, kar pomeni, da je izmenjava plinov oslabljena. Z globokim vdihom in dolgim izdihom na svežem zraku napolnimo telo s kisikom, zmanjšamo stres in povzročimo, da se v možganih sproščajo endorfini, ki vplivajo na dobro psihofizično počutje in bolj optimistično razpoloženje. Drugič: na vsako opustitev vadbe se telo začne odzivati že po tednu dni. Sprva to opazimo na psihičnem počutju, saj imamo manj energije za vsakodnevne dejavnosti in smo teže kos nenehnemu stresu. Po približno dveh tednih se nam zmanjšajo fizične sposobnosti, ki smo jih prej povečali. V splošnem je za daljša obdobja neaktivnosti bolj občutljiv trening moči kot trening vzdržljivosti. Opazimo lahko, da nam pade mišični tonus oziroma telo postane mlahavo, izgubimo moč itd., skratka posledice so na vseh ravneh. Nič ne drži dolgo in to zavedanje nas mora voditi, da ne opustimo redne in zmerne vadbe ter poskušamo biti aktivni; tudi če denimo temperaturne razmere niso optimalne. Kot tretjič bi izpostavila, da imamo v hladnih mesecih običajno na jedilnikih krepkejšo hrano. Dobro je vedeti, da je zimski čas najboljši za kurjenje maščob. Ko vadimo v hladnem vremenu, se namreč poveča poraba energije, saj je naš organizem veliko potrebuje že zgolj za vzdrževanje stalne telesne temperature. Spodbuden je podatek, da se denimo pri spremembi temperature z 28 na minus 2 stopinji Celzija poveča poraba energije za 32 odstotkov. Menim, da so opisani razlogi več kot odlična motivacija, da preskočimo »zimsko spanje«.



Katera vadba je najbolj krepčilna v hladni sezoni?

V hladnejši dneh smo omejeni pri izbiri dejavnosti na prostem, vendar bi se morali vsaj toliko potruditi, da bi šli na izdaten sprehod. Hoja je še vedno lahko naša stalnica, le palice so dobrodošle. Na kratko naj povzamem, da mora hoja trajati vsaj 30 minut, da sprožimo impulz, ko se v telesu začnejo dogajati določeni fiziološki procesi, ki prilagodijo telo na dražljaj vadbe. Če vadimo za zdravje, mora biti intenzivnost takšna, da se lahko vmes še pogovarjamo, opazujemo naravo, vendar se preznojimo. Za tekače sezona seveda ni končana, le primerna oblačila in obutev so nujni. S snegom prihaja smučanje, tako nordijsko (lahko ga zamenjamo s tekom) kot alpsko in turno. Sankanje in igra z otroki na snegu nas lahko dobro razmigata. Potem ko se nadihamo svežega zraka, se v fitnesu posvetimo še vajam za moč in vzdržujemo telesno vzdržljivost na različnih aerobnih napravah oziroma trenažerjih. Da bi mlin na veter delal uspešno, mora imeti čvrste temelje, enako velja za človeško telo. Močne trebušne in hrbtne mišice so glavna opora trupu, okrog katerega so kot na tečajih pripeti udi. Osredotočenost na čvrst steber, ki podpira pogonsko silo nog in rok, pripomore, denimo, pri teku k simetričnemu, ritmičnemu in ekonomičnemu gibanju vsega telesa.


Zima je čas, ko se ob vikendih podam na turno ali nordijsko smučanje ali se povzpnem na kakšen manjši hrib. Fitnes je moja stalnica, jeseni in pozimi je enkrat tedensko obvezen obisk savne. Knajpanje me utrdi in požene prekrvitev, zato redko zbolim.


Kaj je dobro vedeti, ko gremo v naravo in je mrzlo, megleno ali vlažno po tleh, da ne tvegamo poškodb in se ne prehladimo?

Mraz in druge vremenske okoliščine niso ovira za športno aktivnost. Če se gibamo, se segrevamo. Primerno oblečeni in obuti se lahko podamo v naravo kadar koli. Oblačila morajo hkrati dihati in ščititi pred vetrom in vlago. Najbolje je obleči tri sloje; zrak med plastmi oblačil deluje kot izolacija. Po končani vadbi se preoblečemo. Zelo pomembna je zaščita glave; skoznjo izgubimo do 50 odstotkov telesne temperature. Ne pozabimo na rokavice. Če hodimo oziroma tečemo po urejenih poteh, lahko obujemo športne copate, v nasprotnem priporočam pohodniške čevlje, po možnosti oboje nepremočljive, najbolje iz materiala gore-tex, saj ne prepušča vode, podplat pa je posebno oblikovan tako, da nam ne drsi po vlažnih tleh ter omogoča boljšo stabilnost. Prav tako priporočam uporabo pohodnih palic, saj razbremenimo gležnje, kolena in hrbtenico ter imamo boljši nadzor, da ne zdrsnemo, posebno ko hodimo po klancu navzdol.



Kako hladen zrak, ki ga vdihavamo med telesno aktivnostjo, deluje na dihalne poti?

Zrak se na poti od ust in skozi nos, še preden pride do konca žrela, ogreje skoraj na našo telesno temperaturo, zato je pitje v mrazu ključno za vlaženje in ogrevanje mrzlega zraka. Mrzel zrak je namreč zelo suh. Med vlaženjem in segrevanjem se izsušuje žrelo oziroma dihalni epitelij. Če kašljamo po hoji ali teku, je to navadno posledica izsušitve dihalnega epitelija, ker se zrak v zgornjih dihalih zaradi hitrega dihanja ni dovolj ovlažil. Še to: aktivnost zunaj naj bo nekoliko nižje intenzivnosti, saj nižje temperature lahko povzročijo zmanjšan volumen dihanja in frekvenco. Torej – po pameti.