Izročilna pogodba doseže namen ob soglasju dedičev

Odgovarja:

Po mojem mnenju je sklenitev izročilne pogodbe optimalnejša rešitev od oporoke, če želi oseba svoje premoženje razdeliti še v življenju in pod dodatnim pogojem, da med pogodbenimi strankami (dediči) obstaja soglasje glede razdelitve premoženja.

V tem primeru je torej priporočljivo skleniti pogodbo o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja – izročilno pogodbo. Čeprav je v svojem bistvu obligacijska pogodba, vsebuje tudi določene pomembne dednopravne elemente in ustvarja določene dednopravne posledice. S to pogodbo se namreč sopogodbeniki dogovorijo za nekakšno vnaprejšnje dedovanje, verjetno tudi zato, da ne bi bilo nepotrebnih zamud in zapletov pri zapuščinskem postopku oziroma pri razdelitvi določenega premoženja po smrti zapustnika.

Morajo pa biti za veljavno sklenitev izročilne pogodbe izpolnjeni določeni pogoji. Bistveni pogoj, da izročilna pogodba velja, je zahteva, da so lahko sopogodbeniki prednika samo osebe, ki bi lahko po njem dedovale kot dediči prvega dednega reda, torej njegovi potomci, posvojenci ali njihovi potomci, lahko pa tudi zakonec prednika in njegov zunajzakonski partner.

Pogoj je tudi, da prednik razpolaga s premoženjem, ki ga ima ob sklenitvi pogodbe (in ne s tistim, ki bi ga imel v primeru smrti), in da se vsi potomci s tako izročitvijo strinjajo. Vse te osebe (razen zakonca) morajo biti tudi stranke take pogodbe. Posledice take izročilne pogodbe so predvsem te, da usoda premoženja, ki je bila tako razdeljena sopogodbenikom, ne sodi v njegovo zapuščino (zato tudi obveznost soglasij sopogodbenikov).

Če se katera od oseb, ki je ob izročiteljevi smrti njegov dedič, ne bi strinjala s tako izročitvijo, pa se šteje premoženje, ki je bilo izročeno po izročilni pogodbi za darilo, in se všteje v dedni delež dedičem.

Pomembno je torej, da med vami dediči obstaja soglasje glede razdelitve premoženja po izročilni pogodbi, sicer takšna pogodba običajno ne doseže svojega namena.