Problem ni v vas, ampak v njih

Naloga staršev je, da otroku pomagajo pri odraščanju, od bolj avtoritarne vzgoje na začetku prek bolj permisivne in demokratične na sredini do trenutka, ko se morajo na koncu tega procesa umakniti in mu pustiti prosto pot v samostojnost. Mnogi tega zadnjega koraka ne zmorejo, običajno zaradi negativnih vplivov med lastnim odraščanjem, in različno priklepajo otroka nase. S tem mu povzročijo veliko in pogosto nepopravljivo škodo.

Ko otrok odraste, se mora »ločiti« od družine. Temu pravimo separacija. Postaviti se mora na svoje noge in se, predvsem psihično, osamosvojiti. Vašega moža priklepata k družini oba, sicer ločena starša, zato je pritisk nanj dvakraten. Čaka vaju precej truda, da boste te pritiske odpravili. Niso pa nepremagljivi.

Sprašujete, ali naj se ločite in daste možu priložnost, da si najde drugo, ki bo bolj po meri njegovih staršev. Kar se tiče sprejemanja, bo imela vsaka nova partnerica težave z njegovo družino. O tem ste lahko prepričani, in sicer zato, ker problem ni v vas, ampak v njih. Pri vsaki bodo našli kakšno napako in je ne bodo sprejemali, tako kot ne sprejemajo vas.

Vendar, vas si je izbral vaš mož, z vsemi lastnostmi, ki jih imate, in ne bi smelo biti pomembno, kaj si njegovi starši mislijo o vas. Če ne zmorejo zadržati kritičnih misli zase, je moževa naloga, da vas zaščiti pred njihovo bolj ali manj prikrito agresijo in jim postavi mejo. To bi storil vsak moški, ki se je uspešno separiral od staršev.

Takrat, po skupinski terapiji, kjer sta vas tast in njegova nova žena verbalno napadla, se je mož, tako ste napisali, potegnil za vas. Celo napovedal je, da bo omejil stike z družino. Iz nadaljevanja vaše pripovedi pa je mogoče sklepati, da ni bil povsem odločen, da bo to tudi v resnici izpeljal, sicer najbrž ne bi občutili krivde in ne bi bili v precepu.

Da se je mož potegnil za vas oziroma je vsaj verbaliziral to odločitev (čeprav morda ni bil povsem prepričan o tem), je dober znak. Številni sinovi namreč niti tega ne zmorejo! Verjetno se v njem dogaja hud čustveni boj med naklonjenostjo vam na eni strani in naklonjenostjo staršem na drugi. Da pa bo vajin zakon uspešen, mora biti izid tega boja znan: odločiti se mora za vas. Zato ne imejte občutkov krivde, če želite, da mož omeji stike z družino. Lepo mu povejte, da ste prepričani, da lahko le tako rešite zakon. Povejte mu tudi, kaj čutite. Spregovorite o svojih občutkih krivde. Povejte mu, da trpite zaradi njih, čeprav ne zahtevate nič več od tega, kar pripada vsaki partnerici. Poleg tega imate še močan argument, to je nespoštljivo vedenje njegove družine do vas.

Želim vam, da boste imeli dovolj poguma in volje ter vztrajali v svojih upravičenih zahtevah.