Ali se ljudje prehranjujemo preudarno in uglašeno s tem, kar naše telo potrebuje, ali ga močno lomimo. Kaj lahko poveste o tem? 

Velika večina se prehranjuje brez vsakega razmišljanja o tem, zakaj se sploh hranimo. Hrani se z »očmi« in »samozadovoljuje« z okušalnimi brbončicami, ki so nekakšen zgornji »spolni organ«, katerega draženje v trenutku prinese veliko zadovoljstva in užitek. Zato hlepimo po sladkem, mastnem, škrobnatem, slanem, čim bolj dražečem okusu. Preprosta polnovredna hrana, pretežno rastlinskega izvora – sveža listnata zelenjava, gomolji, stročnice, polnovredna žita, sadje, oreški, semena, sušeno sadje pozimi, kislo zelje, repa itn. – v resnici nahrani organizem. Izogibati se je treba predvsem prečiščeni hrani, sploh izdelkom iz sladkorja in moke, ki povzročajo odvisnost in v prevelikih količinah zelo škodijo, saj vsebujejo premalo hranil in preveč kalorij. Vsi s čezmerno telesno težo so zasvojeni s sladkorjem in belo moko ter mastno hrano.

»Potreba« po bolezni se pojavi, ko pretiravamo s slabimi razvadami. Potem je telo prisiljeno aktivirati fiziološke procese, ki skušajo popraviti škodo. Zato je zdrav življenjski slog edina preventiva, ki je zares učinkovita. 

Kaj je v hladnih zimskih dneh za vas, torej za vaš organizem, krepčilno in osvežujoče? 

Pozimi še posebej čutimo, kako nam prija način prehranjevanja naših dedov in babic, ki so na kmečkih pečeh sušili jabolka, hruške, češplje za krhlje, v kleteh pa so imeli polne čebre kislega zelja in repe, gajbe krompirja. Pri nas doma jemo veliko tega, pa še žgance, polento, fižol na različne načine, enolončnice, kaše in seveda vsak dan veliko solate iz grenkega radiča ali endivije ter različno pripravljene zelenjave. Pa jabolka, vsaj pet kosov. Dobre, preproste in nasitne obroke lahko pripravimo iz teh polnovrednih živil.



Vzrok slabega počutja ni vselej prehranski, pa vendar, kaj je spodbudno za prečiščevanje telesa? 

Najprej moramo poskrbeti, da se čim manj zastrupljamo oziroma obremenjujemo z odpadnimi snovmi. Najpomembnejša je, kot že poudarjeno, polnovredna rastlinska prehrana – ne prenajedajmo se! – potem pa redna telesna dejavnost (hitra hoja, tek, planinarjenje, kolesarjenje, plavanje itn.), dovolj spanja in počitka (vsaj sedem ur in v posteljo vsaj do desetih zvečer), obvladovanje stresa, pozitivna naravnanost, smiselna ustvarjalnost, ljubezen, dobri medsebojni odnosi itn. Skratka, uravnotežen življenjski slog, kjer ni nobenega pomanjkanja in nobenih ekstremnih presežkov. »Potreba« po bolezni se pojavi, ko pretiravamo s slabimi razvadami. Potem je telo prisiljeno aktivirati fiziološke procese, ki skušajo popraviti škodo. Zato je zdrav življenjski slog edina preventiva, ki je zares učinkovita.

Kot ugotavlja tudi znanost, je postenje lahko učinkovito sredstvo za obnavljanje zdravja pri številnih sodobnih boleznih: debelost, sladkorna bolezen tipa 2, koronarna bolezen, revmatoidni artritis, migrene, bolezni prebavnega sistema, vnetne črevesne bolezni, kronično zaprtje, zamaščena jetra, kronični bronhitis, nevrodermatitis, luskavica, bolezni krvi itn.

Kaj bi svetovali ljudem, ki menijo, da ne morejo brez hrane, radi pa bi očistili telo? So koristni zdravju t. i. delni dietni posti? 

Periodično prečiščevanje organizma je zelo blagodejno in velikokrat tudi nujno, saj tako organizem razbremenimo odpadnih, škodljivih snovi, ki so temeljni vzroki za večino sodobnih bolezni. Poleg postenja s sokovi je v ta namen zelo učinkovita presna ali veganska prehrana. Mnogi se prečiščujejo s svežim sadjem in zelenjavo, od nekaj dni do več tednov. Zelo popularen je t. i. prekinitveni post, recimo da v dnevu (24 ur) določimo okno, ki traja od pet do osem ur, in v tem času jemo, preostali čas se postimo. Lahko tudi recimo dva dni v tednu izvajamo neko obliko postenja, bodisi s sokovi, presno zelenjavo, sadjem, preostalih pet dni se normalno in zmerno prehranjujemo. Ta način se lahko dlje ponavlja. Koristi so očitne; raziskave so pokazale, da so udeleženci s prekinitvenim postom izgubili od štiri do sedem odstotkov obsega pasu v treh do 24 tednih, tveganje za številne bolezni pa se zmanjša. Občasni post lahko podaljša življenje, saj med »stradanjem« celice delujejo samovarovalno, se počasneje delijo in s tem podaljšujejo življenjsko dobo organizma. Moja babica Neža, stoletnica, se je hranila približno tako, kot danes razglaša znanost. Jedla je med osmo uro dopoldne in drugo popoldne (večinoma), preostali čas ni skoraj nič jedla oziroma se je »postila«. Zato menim, da je zmernost v prehrani najpomembnejša. Človek je bolj prilagojen na občasno pomanjkanje kot na stalno preobilje v hranjenju. Ne preseneča, da v razvitem zahodnem svetu umre več ljudi zaradi preobilja kot v nerazvitem svetu zaradi pomanjkanja hrane.



V zavodu Preporod od leta 2005 izvajate vsakomesečna skupinska postenja. Zakaj in za koga je koristno postenje? 

Zaradi svojih dobrih učinkov se je postenje ohranilo in dobiva v svetu vse večjo veljavo. Sodobna znanost s številnimi znanstvenimi dokazi potrjuje in natančno razloži, kako postenje deluje in zakaj. Leta 2016 je japonski znanstvenik Jošinori Osumi prejel Nobelovo nagrado za medicino, za odkritje mehanizma avtofagije, temeljnega procesa za razgradnjo in recikliranje delov celice. Posebno še, ko je omejen vnos hrane v organizem (postenje), »lahko celica odstrani znotrajcelične bakterije ali viruse. Odstrani tudi poškodovane proteine ali celične organele, kar je neke vrste nadzorni mehanizem kakovosti, ki je nujen za odpravljanje negativnih posledic staranja.« Zato so tudi v praksi številni primeri, ko se med postom lahko razgradijo razne tvorbe, kot so miomi, ciste, tumorji. Operacija brez skalpela. Sam vidim največjo vrednost periodičnega postenja, krajšega ali nekajtedenskega, za preprečevanje bolezni in za vzpostavljanje bolj zdravega življenjskega sloga. Kot ugotavlja tudi znanost, je postenje lahko učinkovito sredstvo za obnavljanje zdravja pri številnih sodobnih boleznih: debelost, sladkorna bolezen tipa 2, koronarna bolezen, revmatoidni artritis, migrene, bolezni prebavnega sistema, vnetne črevesne bolezni, kronično zaprtje, zamaščena jetra, kronični bronhitis, nevrodermatitis, luskavica, bolezni krvi itn. Seveda odločno priporočamo, da se pri resnejših zdravstvenih težavah o svojem namenu vsak posvetuje z osebnim zdravnikom.

Človek je bolj prilagojen na občasno pomanjkanje kot na stalno preobilje v hranjenju. Ne preseneča, da v razvitem zahodnem svetu umre več ljudi zaradi preobilja kot v nerazvitem svetu zaradi pomanjkanja hrane.

Postenje je tudi dragocen vir duhovnih izkušenj, kajne? 

Da. Pomembna vrednost posta je tudi duhovna. Postenje, če se ga lotimo iskreno in predano, nas lahko popelje v globino našega lastnega bistva. Ne vpliva le na telo, temveč močno tudi na dušo in duha. Pozitivni odzivi duha so posledica telesnih učinkov postenja, saj se »prevodni kanali« organizma očistijo in obnovijo, zato se miselni impulzi prenašajo hitreje in lažje. Človek postane bolj pozoren nase, začuti hvaležnost, spozna, da je telo svetišče, ki je pomembnejše od raznih zunanjih materialnih stvari. Med postom velikokrat močneje dojemamo in laže presojamo, kaj je prav in kaj ni v redu. Postenje je torej dobra praksa za poglabljanje v duhovnost in za krepitev duha.