Na haaškem sodišču so, več kot dve desetletji po koncu vojne v BiH, po pričakovanjih na dosmrtni zapor obsodili Ratka Mladića, poleg političnega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića glavnega tvorca politike etničnega čiščenja, odgovornega za smrt več tisoč ljudi med vojno v BiH. Na prvostopenjsko sodbo se lahko obramba sicer pritoži, primer bo potem v pristojnosti mednarodnega rezidualnega mehanizma, ki naj bi dokončal delo haaškega sodišče.

Mladića so spoznali za krivega v desetih od enajstih točk obtožnice: kriv je genocida v Srebrenici ter vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med obleganjem Sarajeva, zajetja opazovalcev ter drugih zločinov med vojno v BiH. Po mnenju sodišča ni kriv samo genocida v šestih drugih občinah v BiH leta 1992, saj je sodišče ugotovilo, da tam storjeni zločini niso pomenili genocida, temveč vojne zločine in zločine proti človečnosti.

Razglasitev sodbe se je začela ob 10. uri, z dolgim branjem obtožnice in navajanjem vseh očitanih zločinov. Mladić je bil prisoten v dvorani kljub domnevno šibkemu zdravju, nedavno naj bi ga namreč doletela tretja možganska kap, še več, navzočim kameram je namenil nasmešek in dvignjen palec, toda brez zapletov ni šlo: Mladić se je po premoru razburil, začel vpiti in preklinjati, sodišče pa je označil za lažnivo in sramotno, nato so ga odstranili iz dvorane. Razsodbo je potem spremljal iz drugega prostora.

Mladić, ki je zaradi svojih zločinov veljal za balkanskega klavca, je odgovornost vseskozi zanikal, obramba pa je zahtevala oprostilno sodbo. Kar niti ne preseneča, glede na to da Mladić v svoji domovini še vedno velja za junaka, predsednik Republike srbske Milorad Dodik pa ga je včeraj opisal kot legendo srbskega naroda.



Mladić, ki je bil načelnik generalštaba vojske bosanskih Srbov od 12. maja 1992 do 8. novembra 1996, je bil po osebni in poveljniški odgovornosti obtožen v 11 točkah obtožnice – v dveh točkah za genocid, v petih za zločine proti človečnosti ter štirih za vojne zločine. Drugače povedano: bremenili so ga poboja 8000 Bošnjakov v Srebrenici julija 1995 ter Bošnjakov in bosanskih Hrvatov v šestih občinah v BiH leta 1992. Obtožen je bil tudi zaradi obleganja Sarajeva, najdaljšega obleganja mesta v sodobni zgodovini, ko so srbske granate in ostrostrelci od aprila 1992 do februarja 1996 terjali skoraj 12.000 smrtnih žrtev. Mladića so obtožili tudi zajetja več kot 377 opazovalcev ZN in modrih čelad od maja do junija 1995, s čimer so hoteli bosanski Srbi preprečiti letalske napade Nata na njihove cilje; obtožnica je vključevala podatke o več kot 70 pokolih v 20 skupnostih, mučenju in nečloveškem ravnanju s civilisti v 58 zaporih in taboriščih v 22 krajih.



Mladić, ki med sojenjem nikoli ni pokazal obžalovanja za preštevilne smrtne žrtve, še več, pričam se je med procesom posmehoval in jih provociral, prav tako pa je izkazoval nespoštovanje do sodnikovih odločitev, je vseskozi vztrajal, da je zgolj vodil svoje ljudstvo pri uresničevanju legitimne pravice, na begu pa je bil vse od 25. julija 1995, ko je haaško sodišče še pred koncem vojne v BiH proti njemu vložilo prvo obtožnico. Prijeli so ga 26. maja 2011 v Lazarevcu v Srbiji in ga po odločnem pritisku mednarodne skupnosti, ki je z izročitvijo Mladića pogojevala nadaljnje približevanje Srbije EU, izročili Haagu. Imel naj bi hude težave z zdravjem, že med begom naj bi doživel dve možganske kapi, v priporu še srčno, nedavno pa še eno možgansko. Obramba je zaradi njegovega domnevno šibkega zdravja zahtevala preložitev sodbe, a ji sodišče ni ugodilo, zahtevali so tudi izpustitev zaradi zdravljenja.  



Karadžića, ki je bil ob Mladiću glavni odgovorni za genocid v Srebrenici in druge vojne zločine med vojno v BiH, je marca lani haaško sodišče obsodilo na 40 let zapora. Zaradi genocida v Srebrenici je haaško sodišče na dosmrtni zapor doslej obsodilo le tri visoke častnike bosanskih Srbov, tesne sodelavce Mladića – generala Zdravka Tolimirja, načelnika za varnost zloglasnega Drinskega korpusa Vujadina Popovića ter Ljubišo Bearo, načelnika za varnost v štabu vojske.