Kaj je tisto najpomembnejše, zaradi česar se je (letos) res treba udeležiti evropskih volitev? 

Da soodločamo o Evropi oziroma o družbi, v kateri živimo. Prihodnosti in stabilnosti Evropske unije nista in ne smeta biti samoumevni. Na to nas opozarjajo procesi, kot so brexit, širjenje populizma, brezposelnost mladih, podnebne spremembe, migracije in sprememba globalnih razmerij moči, ki spodkopavajo demokracijo. Vse to zahteva večji angažma na evropski ravni. Tokrat ni dovolj samo upanje na boljšo prihodnost, tokrat moramo zanjo prevzeti odgovornost vsi – tako, da gremo na volišča in oddamo svoj glas. Več volivcev se bo udeležilo volitev, bolj močna in legitimna bo evropska demokracija, ki slednjič vpliva na življenje nas vseh. 

Po udeležbi smo med državami članicami čisto na repu lestvice. Stanje je še veliko bolj zaskrbljujoče pri mladih, saj jih je na zadnjih volitvah svoj glas oddalo le slabih petnajst odstotkov. Ko gre za njihovo prihodnost, so pogosto pasivni. Vendar s to pasivnostjo še kako aktivno oblikujejo družbo, saj prepustijo drugim, da odločajo v njihovem imenu. 

Zakaj, menite, se toliko ljudi še vedno otepa volitev? Kako je sodeč po vaših izkušnjah s tem drugod po Evropi? 

Evropsko unijo živimo, a hkrati jo dojemamo kot nekaj oddaljenega, nekaj, kar se nas ne tiče.  Obenem se nam zdi samoumevna. Pogosto spregledamo, kaj vse nam je članstvo v EU omogočilo od vstopa do danes. Po petnajstih letih je Slovenija čisto druga država. Na dobre stvari se hitro navadimo. Sicer se Slovenci tega dobro zavedamo. Po zadnjih raziskavah Evrobarometra nas tri četrtine meni, da imamo koristi od Evrope, med mladimi jih je tega mnenja celo 84 odstotkov. Vendar ko pridejo volitve, ostanemo doma.
Zadnjih evropskih volitev leta 2014 se je udeležil vsaki četrti Slovenec. Po udeležbi smo med državami članicami čisto na repu lestvice. Stanje je še veliko bolj zaskrbljujoče pri mladih, saj jih je na zadnjih volitvah svoj glas oddalo le slabih petnajst odstotkov. Ko gre za njihovo prihodnost, so pogosto pasivni. Vendar s to pasivnostjo še kako aktivno oblikujejo družbo, saj prepustijo drugim, da odločajo v njihovem imenu. Posledično odločitve izvoljenih predstavnikov ljudstva niso zmeraj v skladu z njihovimi načeli in pogledi na svet. Vendar v vseh evropskih državah ni tako. Na Švedskem se je zadnjih evropskih volitev udeležilo 65 odstotkov mladih, v Italiji 45 in v Litvi 43. Morda pa smo se prehitro navadili na prednosti članstva in pozabili, kašno je bilo življenje nekoč. Mnogi se še spomnimo referenduma za vstop Slovenije v EU. Udeležili smo se ga v velikem številu, udeležba je bila takrat 60-odstotna. Rezultat je bil izjemen – za vstop v EU nas je takrat glasovalo skoraj 90 odstotkov. Želeli smo Evropo. 

In kaj kažejo ankete? Zakaj se ljudje ne udeležujejo evropskih volitev? 

Anketa, ki smo jo pripravili v Evropskem parlamentu po prejšnjih volitvah v Evropski parlament in s katero smo želeli izvedeti, zakaj ljudje ne obiskujejo evropskih volitev, je razkrila precej banalne razloge. Velika večina je za odsotnost z volitev navedla osebne ali tehnične dejavnike, kot denimo: bilo je lepo vreme, pa smo šli na obalo ali bilo je grdo vreme, pa smo ostali doma, imeli so družinska praznovanja in podobno. Prav tako so odgovorili, da niso vedeli, da so volitve. Pomenljiv je bil tudi odgovor, da ne vedo prav, koga bi volili, in kaj lahko poslanci v Bruslju naredijo zanje. Le redki so odgovorili, da ne hodijo na volitve, ker ne verjamejo v demokracijo in volitve kot take. Toda na drugi strani se  pristaši populističnih oziroma evroskeptičnih strank mobilizirajo in zato je ta pasivnost proevropsko usmerjenih Evropejcev, ko gre za volitve, toliko bolj zaskrbljujoča. 

Kako poteka kampanja Evropskega parlamenta »Tokrat grem volit«, ki jo za pisarno EP za stike v Sloveniji aktivno vodite vi? Se je odločitev, da v projekt povabite stand-up komike izkazala za prepričljivo? 

Ideja kampanje »Tokrat grem volit« je bila ustanoviti gibanje vseh tistih, ki verjamejo v Evropo. V ta namen smo vzpostavili spletno stran Tokrat grem volit, kamor se lahko vpiše vsak in se tako simbolično zaveže, da se bo udeležil volitev. V Sloveniji je to storilo že več kot 13.000 ljudi, med njimi pa je več kot 300 prostovoljcev, ki na svoj način in preko svojih kanalov širijo idejo o Evropi. Pridružilo se nam je tudi več kot 50 znanih Slovencev – od igralcev, komikov, nogometašev, gospodarstvenikov, glasbenikov, znanstvenikov – ki so med drugim posneli kratke filmčke, s katerimi vabijo ljudi na volitve. Predvsem pa me veseli, da smo močno prisotni med mladimi. K sodelovanju smo pritegnili 60 srednjih šol in 23 mladinskih in študentskih organizacij.
Za sodelovanje s Skečoholiki smo se odločili, ker smo želeli doseči tiste, ki jih načeloma evropske razprave ne privabijo. Mnogi razumejo evropske teme kot nekaj, o čemur se razpravlja zgolj v političnih ali akademskih krogih. Vendar to ne drži. Evropo živimo vsi. S Skečoholiki in njihovimi prijatelji smo organizirali serijo šestih zabavnih evropskih debat »EU ni hec«. Vse predstave so bile zelo uspešne. Napolnili smo dvorane v šestih mestih po vsej Sloveniji, poleg Ljubljane smo obiskali Šmarje pri Jelšah, Mursko Soboto, Celje, Koper in Kranj. Naši partnerji so s stand-up komiki organizirali predstave še v Mariboru in Novem mestu. Veliko smo se nasmejali in se ob tem prepričali, da je Evropa več kot samo Bruselj. Odzivi so bili odlični. Mnogi so pristopili do nas, se nam zahvalili in večkrat poudarili, da se vseh prednosti EU doslej sploh niso zavedali. 

Okoli 80 odstotkov zakonodaje, ki velja v Sloveniji, se sprejme na evropski ravni. O njej soodločajo na eni strani slovenski poslanci v Evropskem parlamentu, ki jih izvolimo na evropskih volitvah, in države članice v okviru Sveta EU, torej tudi predstavniki slovenske vlade. Če torej kdo trdi, da Bruselj sprejema odločitve brez našega vpliva, to ne drži.  

Kaj pa mediji, so zadovoljili vaša pričakovanja s poročanjem o poteku kampanje? 

Mediji o tokratnih volitvah poročajo veliko več kot pred petimi leti – po trenutnih podatkih vsaj dvakrat več. Letos so se v poročanje intenzivno vključili tudi regionalni in lokalni mediji. Zdi se, da so se pred letošnjimi volitvami začeli zavedati, pred kako pomembno prelomnico je Evropa. Prispevki so veliko bolj vsebinski, poročajo tudi o tem, kaj vse nam Evropska unija nudi, kaj smo s članstvom pridobili in zakaj je EU za Slovenijo vitalnega pomena. 

Kakšna pa se vam zdijo soočenja slovenskih kandidatov za evropske poslance na televiziji? So na pravi, to je evropski ravni? 

Tudi soočenja so tokrat bolj tematska. V preteklosti se je na njih govorilo večinoma o notranjepolitičnih problemih. Letos je drugače, kandidati so denimo razpravljali o okoljski politiki, varstvu hrane, prihodnosti Evrope, azilni in migracijski politiki ... 

Kakšno (izvršilno) moč imajo slovenski poslanci v evropskem parlamentu? 

Okoli 80 odstotkov zakonodaje, ki velja v Sloveniji, se sprejme na evropski ravni. O njej soodločajo na eni strani slovenski poslanci v Evropskem parlamentu, ki jih izvolimo na evropskih volitvah, in države članice v okviru Sveta EU, torej tudi predstavniki slovenske vlade. Če torej kdo trdi, da Bruselj sprejema odločitve brez našega vpliva, to ne drži.
V Evropskem parlamentu delujejo poslanci znotraj političnih skupin. V EP torej ni nekakšne slovenske delegacije, ki bi delovala za Slovenijo oziroma jo zastopala. Od posameznega poslanca je odvisno, kakšen položaj si bo pridobil znotraj svoje politične skupine, kako dejaven bo v parlamentarnih odborih in kako bo kolege prepričal o pomenu ideje ali zakonodaje, ki jo zagovarja.
So pa male članice v evropskih institucijah praviloma bolje zastopane od večjih. Slovenski volivci smo primerjalno po številu v bistveno boljšem položaju, kot so recimo nemški ali francoski. Slovenija ima 8 poslancev, kar pomeni, da eden zastopa 244.000 volivcev. En nemški poslanec zastopa 860.000 in en francoski 848.000 volivcev. Tu govorimo o degresivni proporcionalnosti. 

Verjamem, da težko javno komentirate izbor naših letošnjih kandidatov, pa vendarle - kako bi »diplomatsko« ocenili njihove poglede na EU? 

Kar nekaj jih ima izkušnje z evropskimi temami in večina jih je proevropsko usmerjenih – prizadevajo si za še boljšo Evropo, seveda vsak v svoji smeri. Med njimi je tudi nekaj evroskeptikov. Ti želijo v Evropski parlament, čeprav ne verjamejo v Evropsko unijo, hkrati pa alternative zanjo nimajo. Brexit je nazorno prikazal, kam lahko vodi populistična in evroskeptična retorika. Za marsikoga je pomenil tudi streznitev. 

Zanimivo je, da bodo navzlic brexitu volitve izvedli tudi v Združenem kraljestvu ... 

Ja, prav ironično. Zakaj bi nekdo, ki že pakira, želel v Evropski parlament in tam odločal o evropski prihodnosti? Kot kaže, je Britancem težko zapustiti Evropo. Evropa se je na ta izstop pripravila, Združeno kraljestvo, tako se zdi, pa še ne. Vendar v tem trenutku nihče ne zna oceniti, kako se bodo zadeve obrnile. Zaenkrat so razmere takšne, da bodo junija britanski poslanci še četrtič glasovali o »novem in izboljšanem« ločitvenem sporazumu. Združeno kraljestvo ima do 31. oktobra čas, da zapusti Evropsko unijo. Po izstopu bodo Evropski parlament zapustili tudi britanski poslanci. 

Če bi izstopili iz EU, bi se najprej ponovno pojavile meje. Se še spomnite, kako je bilo nekoč, ko smo v kolonah stali pred mejnimi prehodi, da smo lahko v Avstriji ali Italiji nakupili kavo, banane in kavbojke. Mlade bi verjetno hitro zaskrbelo, kaj bo s programom Erasmus+, ki jim omogoča študij in nabiranje izkušenj v tujini. Občine bi ostale brez evropskih sredstev, zanje bi bili prikrajšani tudi znanost, kmetje, podjetja... 

Kaj pa bi se zgodilo s Slovenijo, če bi se odločila izstopiti iz EU? Se vam zdi, da nam je postalo že vse, kar nam prinaša Evropa kar malo samoumevno? Zakaj je dobro, da smo v Evropi? 

Če bi izstopili iz EU, bi se najprej ponovno pojavile meje. Se še spomnite, kako je bilo nekoč, ko smo v kolonah stali pred mejnimi prehodi, da smo lahko v Avstriji ali Italiji nakupili kavo, banane in kavbojke. Mlade bi verjetno hitro zaskrbelo, kaj bo s programom Erasmus+, ki jim omogoča študij in nabiranje izkušenj v tujini. Občine bi ostale brez evropskih sredstev, zanje bi bili prikrajšani tudi znanost, kmetje, podjetja... Soočiti bi se morali z višjimi telefonskimi računi, če bi klicali in pošiljali sporočila  v »tujino« – v preteklosti so bile cene takih klicev od 3- do 10-krat višje od tarif za telefoniranje v Sloveniji.
Nato bi bile tukaj carine, ne zgolj pri trgovanju z državami članicami EU temveč tudi v trgovini s tretjimi državami. Trgovinski sporazumi, ki jih je v  pogajanjih dosegla EU, so za Slovenijo trenutno veliko bolj ugodni, kot če bi se zanje pogajala sama. Če lahko danes slovenska podjetja trgujejo po celi Evropi, bi se z izstopom 500-milijonski trg skrčil na zgolj 2 milijona.
Nadalje uživamo v EU kot potrošniki visoke standarde na številnih področjih, denimo pri varnosti in kakovosti hrane, nakupovanju preko spleta, varstvu osebnih podatkov, uveljavljamo lahko pravice potnikov v letalskem in železniškem prometu in še bi lahko naštevala. Vse to je urejeno na evropski ravni, vse te koristi živimo vsak dan, a se jih sploh ne zavedamo, ker smo se navadili nanje.
Koristi, ki jih uživa Slovenija kot članica EU, so res številne. Morda to najbolj zgovorno ponazarjajo statistični podatki: BDP na prebivalca se je v zadnjih 15 letih povečal za 42 odstotkov, za 220 odstotkov pa se je povečal izvoz. Z evropskimi sredstvi je bilo izpeljanih več kot 10.000 projektov, vrednost naložb iz evropskih strukturnih in kohezijskega sklada pa znaša več kot devet milijard evrov. Pri tem pa je najpomembnejše, da je Evropska unija najboljše zagotovilo za mir. 

Vaš (zadnji) poziv pred velikim dnem volitev? 

Ne dovolite, da o vaši prihodnosti odločajo drugi. Prevzemite odgovornost zanjo in pojdite 26. maja volit. Če vas na dan glasovanja ne bo doma, pa lahko predčasno glasujete od torka, 21. maja, do četrtka, 23. maja. Zanj se ni treba posebej prijaviti, odpravite se na volišče za predčasno glasovanje in seboj prinesete le osebni dokument.

Za konec še to: bi sami sedli v poslansko klop v Bruslju? In kaj bi bila vaša prednostna naloga? 

Počutim se privilegirano, da živim v Evropi in da s svojim delom lahko prispevam k širjenju in krepitvi evropske ideje. Pri tem močno cenim dejstvo, da lahko ostanem nevtralna. Evropa z vsemi svojimi vrednotami je zame velika spodbuda, ki me izpopolnjuje.