»Ljubosumje v romantični zvezi je kot sol v hrani,« je zapisala ameriška pesnica in borka za človekove pravice Maya Angelou. »V majhni količini lahko izboljša okus jedi, v večji pa pokvari užitek in v določenih okoliščinah ogrozi človekovo življenje.« Pretirano ljubosumje lahko vodi v nadzorovanje, pregledovanje zasebnih sporočil, zalezovanje, fizično nasilje. Bolestni ljubosumneži so obsedeni s partnerjevo nezvestobo, s strahom pred izgubo, ne da bi za to imeli objektivne razloge. Gre za psihološko motnjo, znano pod imenom Othellov sindrom.  



Nisem se smela pogovarjati z drugimi moškimi

Neke zimske noči sva se s prijateljico vračali z zabave. Imeli sva 22 let. Snežilo je, pred njeno hišo sva opazili stopinje. Barbara je vedela, da jo čaka on. »Kje si bila vso noč? Pocestnica!« V strahu sva mu hiteli razlagati, da sva bili ves čas skupaj, da se ni zgodilo nič. Zaman. Sledil je udarec, dva. Hotela sem ji pomagati, pa me je odrinil, da sem padla v sneg. Podobna zgodba se je zgodila na koncertu v lokalnem klubu, se spominja Klara. »Stala sem ob točilnem pultu, da bi naročila pijačo. V gneči sem zagledala sošolca, na hitro sva se pozdravila, nato pa sem se vrnila k najini mizi. Pričel me je zasliševati, kdo je to, od kod ga poznam. Trdil je, da me je otipaval. Čisto nič od tega ni bilo res.« 

Ljubosumje ne pokaže globine ljubezni, temveč le stopnjo ljubimčeve negotovosti. 

Strah pred izgubo, nizko samospoštovanje

»Ljubosumje pove veliko več o tistem, ki je ljubosumen, kot o tistem, ki ga skuša ljubosumni nadzorovati,« je jasna psihoterapevtka Sanja Rozman. »Ljubosumje ne pokaže globine ljubezni, temveč le stopnjo ljubimčeve negotovosti. Je močan strah pred izgubo, globoko prepričanje, da nisem vreden ljubezni, da ne verjamem tej ljubezni, zato iščem znake prihajajoče izgube. V mojem notranjem zemljevidu namreč piše, da me bo tisti, ki me ima rad, zapustil.« Ljubosumje je prav tako povezano z nizkim samospoštovanjem, če se nimamo radi, ne verjamemo, da nas ima lahko kdor koli rad, ter zaupanjem, ki se dolgo gradi in hitro podre. »Zaupanje je, tako kot zvestoba, lastnost zrele osebe, a niso vsi enako zreli, četudi so starejši. Kako lahko nekomu, ki ima v glavi drugačen scenarij, dokažemo, da ne mislimo na drugo osebo? To je nemogoče. Ko si v partnerstvu nekdo začne prizadevati, da bi kontroliral naše misli, pomeni, da močno prestopa naše meje. Nesposobnost zaupanja povzroči, da poskuša ljubosumni kontrolirati zunanje okoliščine ter partnerja, pogosto tako zelo, da mu to onemogoča normalno življenje.«


PREBERITE ŠE: Ali vara? 



Želja po nadzorovanju

Pretirano nadzorovanje pogosto povzroči prav tisto, česar se ljubosumni najbolj boji – prenehanje ljubezni. »To je prerokba, ki se sama izpolnjuje,« razlaga Rozmanova. »Treba se je zavedati, da je vsak sam odgovoren za svojo zvestobo. Lahko smo zaprti v samici in brez kakršnih koli komunikacijskih sredstev, a v svoji domišljiji smo lahko še vedno nezvesti. Z nadzorovanjem ne dosežemo varnosti, moramo iti ven, živeti z varnostjo, tako, kot je. Prizadevati si je treba, da zaupamo partnerju v okoliščinah, v katerih ni nikakršne garancije. Če partnerico oblečemo v burko in jo zapremo med štiri stene, to ni ravno veliko zaupanje. Namesto kontrole zunanjih okoliščin je treba vzroke ljubosumja poiskati pri sebi.« 

Če smo bili ob prvem zapuščanju preveč ranljivi, če smo občutili travmo, nastanejo težave. 

Travme iz otroštva

Psihoterapevti iščejo vzroke za pretirano ljubosumje v zgodnjem otroštvu, v doživljanju ločitve od prve ljubeče osebe, mame. »Zapuščanje je nekaj, kar moramo doživeti vsi, vsi moramo postati samostojni in oditi. Če smo bili ob prvem zapuščanju preveč ranljivi, če smo občutili travmo, nastanejo težave,« pove Rozmanova. »Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi. Zakaj? Zato, ker v sebi nosimo izkušnjo iz preteklosti, ki ni toliko predelana, ozaveščena, da bi jo lahko pustili in odšli naprej. In potem podobno situacijo iz preteklosti preslikamo v sedanjost. Zelo močna čustva, ki jih doživljamo v sedanjem trenutku, imajo korenine v preteklosti, čeprav jih vidimo kot čisto resnico.«


PREBERITE ŠE: Moška čustvena inteligenca



Moško in žensko ljubosumje

Ljubosumni smo tako moški kot ženske, vzroki, ki vzbujajo ljubosumje pri obeh spolih, pa se po raziskavah razlikujejo. Moški naj bi prej postali ljubosumni, kadar sumijo na telesno nezvestobo partnerice, ženskam naj bi ljubosumje bolj povzročal sum čustvene prevare. »Potemtakem bi bili moški bolj ljubosumni na zdravnika, ki pregleda partnerico, ženska pa, če moški gleda pornografski film,« razlaga Sanja Rozman. »Sicer pa menim, da je pri moškem ljubosumju velikokrat bolj izražena komponenta lastnine, menijo, da je ženska njihova last, zato jim je pomembno, da se je nihče ne dotika, da ni 'omadeževana'. Po drugi strani imajo ženske lahko večje težave z zaupanjem.«

Raziskave kažejo tudi, da se moški bolj ljubosumno odzivajo na izgubo ljubljene osebe ter da potrebujejo več časa, preden ljubosumje premagajo. Psihologi povezujejo bolestno ljubosumje z obsesivno-kompulzivno motnjo ter paranoidnim nezaupanjem. 

Mislila sem, da je ljubosumen zato, ker me ima rad, ker mu je mar zame. Upala sem, da mu bom dokazala, da se moti, da se bo spremenil. 

Nisem smela nositi kopalk

Barbara je modrice zakrivala z močnimi ličili. Poleti ni smela obleči kopalk, saj bi jo lahko kdo gledal, z moškimi se ni smela pogovarjati. Če ga ni bilo v njeni bližini, jo je nadzoroval po telefonu. Sčasoma se je začela izogibati okoliščin, ki bi lahko vzbudile njegovo ljubosumje, ostajala je doma. Dobila sta otroka, kar je za nekaj mesecev umirilo njuno viharno zvezo, a kmalu je bilo enako. Po osmih letih sta se razšla. Oba sta našla druga partnerja. Ko jo vprašam, zakaj je toliko časa vztrajala v zvezi, odgovori: »Mislila sem, da je ljubosumen zato, ker me ima rad, ker mu je mar zame. Upala sem, da mu bom dokazala, da se moti, da se bo spremenil.«


PREBERITE ŠE: Kakšno žensko si želijo moški?



To ni ljubezen

»Ženske pogosto doživljajo ljubosumje kot dokaz velike ljubezni, počutijo se izbrane. Pomeni jim nekakšno garancijo pred zapuščanjem, še posebno tistim, ki se bojijo ostati same. Takšne osebe si ne upajo poiskati partnerja, ki jim je kos, ampak si izberejo takšnega s težavo, za katero mislijo, da jo bodo lahko odpravile,« meni Sanja Rozman. 


Kaj se zgodi, ko ljubosumje rodi nasilje? Kako živi Barbara danes? Preberite več v aktualni Oni, ki je izšla 28. februarja 2017.