Ali se s partnerjem ali partnerico na dopustu še bolj povežete kot sicer ali se odtujite in še močneje začutite praznino, ki zeva med vama? Ugotavljam namreč – pa tudi statistika mi kima – da se poveča število vlog za razvezo (izsledki najdene raziskave so iz ZDA, a menim, da pri nas ni dosti drugače) po koncu poletnih mesecev ter po božičnih praznikih, ko smo na počitnicah oziroma dopustu. Zakaj je tako?
Ko se par odtuji tako močno, da začenjata hladnost odnosa in odsotnost čustvene bližine boleti, ter se globoko v sebi zavedata, da pokata po vseh šivih, in se vsak pri sebi sprašuje, zakaj še vztraja v tako ohlajeni zvezi, tudi tistih nekaj dni dopusta ne obudi živahnosti odnosa.
Z logistiko prepredena razmerja
Vsi vemo, da se naš delovnik krepko daljša, vsaj v večjih mestih, zlasti v prestolnici. Domov pridemo pozno, čakajo nas otroci in gospodinjska opravila, pregledovanje nalog in zlaganje opranega perila, sesanje in pospravljanje. To si upam trditi, da velja skoraj za oba spola približno enako, saj se pogovarjam s pari, v katerih so gospodinjska in hišna opravila razdeljena približno enakomerno. Pri vsem hitenju in zahtevnosti otrok in služb ne ostane prav dosti časa za posvečanje njima, moškemu in ženski, ki živita kot partnerja v točno takšni zvezi, prepredeni z logistiko družine in obveznosti, ki ne čakajo. Torej, v vseh teh nalogah, kje sta vidva? Vidva kot par? Osebnosti, ki sta se pred časom odločili, da bosta delili posteljo in mizo?
Navodila za občutenje pripadnosti tudi po dopustu
O odtujevanju in ohlajevanju partnerskih odnosov sem na teh straneh že veliko pisala, tokrat je fokus na odnosu in kaj se z njim dogaja, ko spremenimo okolje, ko presekamo opisano rutino in se prilagajamo novim okoliščinam in temu, da se je treba na spremembe navaditi. Po mojih analizah so za večino parov edini dnevi, ko se nekako začutita, na dopustu. Takrat ju poveže skrbno načrtovanje, kam bodo šli, za koliko denarja si bodo privoščili tako težko pričakovani oddih, kaj bodo tam počeli. In ko se poletno sproščanje začne, v vročini poletja in škržatov, po večernem kramljanju, se tudi pogosteje in z željo ljubita in sta bolj nežna drug do drugega. Kot da ju kilometrska oddaljenost od vsakodnevnih opravil, zahtev, položnic, telefonskih klicev in tuhtanja o delu približa temu, da se spet zagledata bolj neobremenjeno, laže se nasmejeta neumnostim, ne zapenjata za vsako nepomembno malenkost, kar počneta iz navade doma.
Vam je to stanje znano? Tudi vi spadate v kategorijo, ko se imate fino in ste sproščeni na dopustu, se počutite malce bolj povezane s partnerjem ali partnerico, a se to razblini v dveh dneh, ko se vrnete domov? Klasika, kaj naj rečem drugega. Sicer je pomembno vedeti, da sta še povezana, da zmoreta biti dobro razpoložena drug ob drugem na dopustu, vendar z vrnitvijo v rutino vsakdana vse skupaj ostane le prijazen spomin. Sama v takšnem primeru predlagam paru, naj tudi vsak dan v domačem okolju »vadi« pol ure na dan tisto poletno občutenje povezanosti in pripadnosti z drobnimi pogovori in izkazovanjem nežnosti in pozornosti, kot sta počela pod vročim poletnim nebom. To vzemite kot vajo, da se bosta počutila v partnerskem odnosu sprejeta, slišana in varna, s tem pa bosta krepila tudi vajino ljubezen, ki še tli v srčkih in vaju pogreje na dopustu. Ne dovolita, da vaju rutina in zahtevnosti skupnega življenja na domačem naslovu odtujijo, to preprečujta vse leto že doma, da bodo dopusti še toliko bolj slastni in ljubeči ter bodo vodili v še večjo povezanost.
Negativna navlaka doma ali na tujem
Kaj pa tisti pari, ki se skorajda bojijo iti na počitnice skupaj, kot je strah gospoda z začetka sestavka, ker vedo, da se bo še bolj pokazala globoka čustvena vrzel? Namreč ko se par odtuji tako močno, da začenjata hladnost odnosa in odsotnost čustvene bližine boleti, ter se globoko v sebi zavedata, da pokata po vseh šivih, in se vsak pri sebi sprašuje, zakaj še vztraja v tako ohlajeni zvezi, tudi tistih nekaj dni ali dveh tednov ne obudi živahnosti odnosa. Odtujenost, samoumevnost in rutina se nadaljujejo tudi v tropskih sanjskih krajih ali na obali sosednje države, ker se preprosto nimata o čem meniti, nimata več skupnih veselj in interesov, ne zanima ju popolnoma nič, kar počne drugi, zdolgočaseno čakata, da mine tistih nekaj dni. Če sta navajena na prepire, se grizeta z besedami tudi na počitnicah, ker jima je vseeno, kje je njuno bojno polje, glavno, da si puščata kri z nenehnim obtoževanjem in kritikami, je torej skorajda vseeno, če ostaneta doma, saj sta tako zagrizena nasprotnika, da ne zmoreta spustiti nakopičene negativne navlake, ki sta jo pridelala doma.
Kot ste verjetno opazili, namenoma nisem omenjala otrok. Odvisno od starosti so obsojeni na kregajoče se starše, ki venomer iščejo in seveda najdejo vse, kar je narobe pri drugem, so nestrpni in stojijo vsak na svojem bojnem polju. Če so malce večji, lahko »pobegnejo« pred sosednjo prikolico ali na plažo, najstniki pa tako ali tako nočejo več zraven na počitnice, razen če so razkošne v kakšnih oddaljenih krajih. Saj vemo, naši zlati najstniki radi izkoristijo, kar se le da, da je le njim najbolj udobno.
Ne vrzite puške v koruzo
No, da se povrnem k parom, ki se ali povežete ali pač še bolj skregate na dopustu. Za tiste, ki se smehljate, ko pridete domov, sem navodila za vzdrževanje tega nasmeška že napisala. Za manjšino, torej za pare, ki se grdo gledate tudi po tako težko zasluženem oddihu, pa priporočam, da se po vrnitvi v rutino iskreno usedete in si priznate, da nekaj ni v redu z vajinim partnerskim odnosom, da vaju izčrpava, počutita se ponižana in razbolena, ne vidita lučke na koncu predora. Vse izgovore poznam, dragi moji, a kljub temu zberita pogum in naredita načrt, kako naprej. Poiščita si strokovno pomoč, lahko tudi mojo Svetovalnico, da analiziramo odnos, kdaj sta se odtujila in kje, zakaj sta se nehala iskreno in naklonjeno pogovarjati, kaj vse sta porinila pod preprogo in kakšne so strategije postavljanja odnosa na malce bolj zdrave temelje. Ne vrzite kar takoj puške v koruzo, mnogo se da narediti in izboljšati, če še vedno globoko v srčku čutita medsebojno toplino ljubezni, čeprav jo je povozil zapuščen in zanemarjen odnos. Oglasite se, pogumno in brez izgovorov!
* Avtorica prispevka je univerzitetna dipl. socialna pedagoginja in dipl. socialna delavka Melita Kuhar, 031 666 168. Če bi se radi naročili na individualno svetovanje ali jo povprašali za nasvet, pišite na: info@svetovalnica.si.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: