Ženska, ki nastopa, mora biti urejena, večno mlada. To je kar naporno, mar ne?

Ne pretiravam, starejši kolegi to vedo. Konec osemdesetih pa sem še verjela, da je pomembna vsebina, ne forma. Ko me je na smučišču ujel fotograf, slikat me je prišel za eno od revij, za naslovnico – to je bil čas, ko sem bila Slovenka leta in dobitnica zlatega D časopisa 7D – se nisem hotela iti počesat. Bil je obupan, narediti bi moral lepo fotografijo z urejeno Ljerko. Dolgo je čakal, a sem kar vztrajala. In mi je še danes nerodno … Naslovnica je bila v smučarski opremi. Postopoma sem dojela, da je pomembna tudi forma, na televiziji še sploh. Gledalci najprej vidijo, ne vem, obleko, pričesko. A tega še vedno nočem, ne morem povsem sprejeti.

Pride čas, ko je treba iti. Vsa leta sem živela za službo. Dokler sem še vitalna, je treba najti nove izzive. 

Po svoje je to teror: vitkost, lasje z nič narastka, čim manj gub in znamenj, obleka, čevlji z visoko peto …

Najbrž tudi je, ampak že v starih časih so se ne glede na to, ali so bili revni ali bogati, uredili, ko so šli v cerkev. To je spoštovanje do okolja, odnos do drugih. V javnosti mora vsak dat' nekaj nase. Na televiziji, sploh v informativnem programu, naj tvoja podoba ne vznemirja gledalcev. Naj se ukvarjajo s tistim, kar jim pripoveduješ, kar jim želiš pokazati in povedati, ne s tvojo podobo. 

Ženska, ki nastopa, naj ne bi bila preveč okrogla. Za polnejšega človeka ljudje na splošno mislijo, da se ne zna obvladovati. Torej da tudi pri delu ni dovolj odgovoren, mu ne gre zaupati, ima najbrž čustvene težave. Kaj mislite o tem?

Tudi preveč suhi ljudje vzbujajo pozornost. Pomembno je, kako znamo tisto, kar smo, nositi. Biti osebnost, izražati osebnost s svojo pojavo, z nastopom pripovedovati, da ste nekdo. To je pomembno! Lutke me niso nikoli navduševale. Sama sem zelo veliko vložila v znanje, v poklic. 


Vitki ste, že vsa leta se mi zdite enaki. Kako skrbite za svojo postavo? Telovadite?

(Se namrdne in odkima.) Vedno naredim načrt, kako bom. Hodim pa v Mostec, in to kar pogosto, gor hodim, dol pa tečem. (Se smeje). Tudi plavala sem letos izjemno veliko. Ljudje moramo skrbeti za svoje zdravje. Nekoliko je le treba razmisliti, kaj pojémo, da se gibljemo. Vitka sicer nisem, a tudi hujšam ne več. V glavi sem si oblikovala način življenja, ki vključuje hrano, rekreacijo in pozitiven odnos do ljudi, življenja, sebe. Psiha je pomembna.

Leta tečejo – vas to kaj skrbi?

Mlad je vsak, star pa ne. Mi smo v oddaji Dobro jutro pred več leti promovirali zdravo življenje, ohranjanje mladosti, ker je to zdravje in veselje do življenja. Zelo nam je pomagala Zvezdana Mlakar, ki je prevzela motivacijsko vlogo. Vid Pečjak je o tem napisal kar nekaj knjig in z njim sem pred petnajstimi, dvajsetimi leti naredila kar nekaj pogovorov o tem, kako se znebiti predsodkov staranja, starosti. Kako svoji okolici povedati, da živim, da imam pravice, da se mi denimo ni treba oblačiti le sivo in črno, če sem več kot 60. Takrat to ni bilo preprosto. Predsodki so bili še veliko pogostejši kot danes. 

Poveste, koliko ste stari, če vas kdo vpraša? Pa ne sprašujem po starosti.

Danes ni treba nič spraševati, vsi vse vedo, na spletu smo praviloma vsi razgaljeni.

Imate občutek, da je to obdobje življenja zdaj prijetno ali vas bremeni?

Vse ima dobre in slabe strani. S kakšnim sovraštvom, škodoželjnostjo je eden od kolegov na svoji spletni strani zapisal: funkcija jo je postarala – kakšna je! Pomilovanja je vreden. Zanimivo je gledati mlade, ko odkrivajo toplo vodo. Moraš ohranjati mladost, da jim ob tebi ni nerodno. Jaz sem imela srečo, da sem ves čas delala z mladimi in tako ostala v sebi mlada. Ko smo odrasli, kot jaz temu rečem, več vlagamo vase. Kar se nam je še včeraj zdelo usodno pomembno, v zrelih letih ni več. Več distance zmoreš. Več modrosti. Jaz sem zadovoljna s tem. Z negativci se ne družim, tistih, ki oddajajo negativno energijo, se izogibam. V vsaki stvari poskušam najti pozitivno stran, tudi sebe je treba vzgojiti tako. To, se mi zdi, je tudi moja največja pridobitev – in da ne težiš. 

Poglejte, pri petindvajsetih ne moreš voditi informativne oddaje. Ne moreš, v tujini ne. Pri nas pa zdaj že mogoče. Vzbujati moraš zaupanje, da daješ občutek zrelosti, resnosti. Italijani v razvedrilnem programu vedno kombinirajo mlado lepo žensko in starejšega moškega, ne. Poglejte Seana Conneryja, ko je bil mlad ... Veliko več šarma je imel, ko je bil starejši. Mi smo na televiziji imeli velik problem – saj veste, da starejših ni, ne. 

Učili so nas, naj človeka ne sodimo po videzu, ampak kaže, da to velja samo za moške. Starejši igralci in pevci so čisto v redu, ženske pa moramo biti brezhibne. Se tudi vam zdi, da se je moškim temu nekako uspelo izogniti?

Moški z leti pridobivajo šarm, ženske se pa staramo.

Kaj mislite o lepotnih posegih: nuja, nega, skrb in spoštovanje sebe?

Vse je odvisno od tega, kako nosiš svoja leta, kakšna osebnost si. Če si na televiziji, na odru pa je starost lahko tudi moteča. Kako bi Helena Blagne po odru tekala in o mladosti in ljubezni pela vsa zgubana! 

Hrvatice so šle še dlje. Tam je za žensko, ki nastopa v javnosti, najbrž že stvar spodobnosti, da se polika in si napolni dekolte.

Tega ne spremljam toliko, vidim pa, da se stvari spreminjajo, tudi pri moških. Poglejte, kakšen je Đuro zdaj, pomlajen. Primerjajte slike. Pa ni edini, le pri njem je velika sprememba. Tanja Ribič je gotovo ena lepših žensk na Slovenskem. S temi službami danes kar moraš. Trend je tak. Mi smo imeli z lokalne radijske postaje voditeljico, ki je delala izvrstne pogovorne oddaje, gledanost je bila velika. Ni pa bila več prav mlada in niti se ni trudila biti posebno všečna, ampak varuh gledalčevih pravic Lado Ambrožič je dobival pisma z zahtevo, naj jo pošljemo na plastično operacijo. To je bilo v njegovem poročilu javno napisano. Take bedarije! 


Da se tudi oči napasejo.

Ne, ljudje pričakujejo, da nismo moteči. V tem trendu informacijskega sistema je vsak ekstrem lahko moteč.

Nekaj časa ste bili v politiki. Ali je tam podobno?

Od tega je pa že dolgo in takrat so bili drugi časi. Ampak danes: poglejte Angelo Merkel. Čisto drugačna je, kot je bila. Vsaj meni se zdi.

Marjan Fabjan, plastični kirurg, je rekel nekako tako, da smo ljudje čudni. Če avto butnemo, se nam zdi samoumevno, da pločevino popravimo, ko nosečnost, dojenje ali leta poškodujejo telo, pa smo polni predsodkov. Ali pa nam je zase škoda denarja. Kaj vi mislite o lepotnih popravkih?

Tudi z dr. Fabjanom in dr. Planinškom smo skupaj pred petnajstimi, dvajsetimi leti podirali tabuje, kot z dr. Pečjakom. Kakor komu ustreza … Naj naredi, kar hoče, le da drugim ne škodi. Mislim pa, da velja to za ženske in moške enako.

Delala sem pogovorno oddajo Osebno. Tudi z dr. Rugljem sem naredila zelo zanimiv pogovor. Njegov način je bil zelo zgovoren, sočen, tako da sem bila kar šokirana. Takrat, pred petnajstimi leti, smo odpirali tabuje. Teme so bile zelo različne, ampak o njih se ni govorilo. Planinšek je recimo tedaj prvič povedal, da si je dal v Braziliji operirat nos. Pečjak je v zvezi s staranjem pisal knjige o tem, da se je življenjska doba podaljšala, mladost se je podaljšala, takrat je rekel, da za deset let, ampak tako hudih predsodkov, kot jih imamo v Sloveniji na to temo, da pa nikjer ni. 

Problemi, ki jih imajo ljudje v določenih poklicih zaradi let, niso le lahko poletno branje, kot marsikdo misli. Slovenski rumeni tisk je zelo površinski, išče stvari, ki jih potem škodoželjno negativno prikaže. So stvari, s katerimi se javnosti ni treba toliko ukvarjati. Z mojimi zobmi najbrž že ne, pa sem celo premoženje vložila vanje. 

Mislite, da jih imamo res?

Zdaj ne več, najbrž. Ljudje so pričakovali od človeka, ki ni več zelo mlad, da se bo oblačil in vedel na določen način in vse drugo, kar se je odmikalo od splošnih norm, je bilo moteče. Preveč je vzbujalo pozornost. Imam kar nekaj knjig na to temo. Mislim pa, da so se stvari že precej spremenile.

Ali bi se vi lotili, se lotite kakšnega lepotnega popravka?

Zakaj pa ne, ampak v prvi vrsti je treba poskrbeti za zdravje. Lepota je zelo relativen pojem. Jaz prisegam na šarm pri ženskah in pri moških. Da oddajaš pozitivno energijo. Da si nekdo. 

Kateri popravek bi si privoščili? Ste si že katerega? (Vztrajam, ampak mi nič ne pomaga, ostaja neomajno nedoločna.)

Danes je veliko preprostih možnosti – od laserja, polnil … zakaj pa ne.

Zakaj, mislite, ženske skrivamo posege kot kača noge?

Da medijem ne dajemo preveč kruha. Problemi, ki jih imajo ljudje v določenih poklicih zaradi let, niso le lahko poletno branje, kot marsikdo misli. Slovenski rumeni tisk je zelo površinski, išče stvari, ki jih potem škodoželjno negativno prikaže. So stvari, s katerimi se javnosti ni treba toliko ukvarjati. Z mojimi zobmi najbrž že ne, pa sem celo premoženje vložila vanje. Večine medijev najbrž niti ne zanima, kako bo neka pevka, igralka preživela, če ne bo poskrbela zase, ampak praviloma prav škodoželjno zapišejo: spet se je popravila. Se spomnite igralke, ki se je odločila za igro, v kateri je vse vloge odigrala sama? Razložila je, da je prestara, da bi jo še angažirali, zato se je sama, da ni ostala brez kruha. 

V življenju sem imela veliko srečo, da sem se, potem ko sem v informativnem programu delala pol življenja in več, tega rešila in sem lahko delala oddaje, kot je Dobro jutro, ki so življenjske. S tem sem pridobila neizmerno veliko. Zase in v odnosu do okolja, do sveta, dobila sem širino. 

Kako se oblačite za službo?

Mislim, da je treba spoštovati ustanovo in delo, ki ga imaš. Rada imam kostime, poslovni casual se mi zdi primeren za to, kar počnem. Visoke pete ja, ampak vedno manj. No, zdaj, ko se staram, postajam malo bolj sproščena. Veliko težav pa smo imeli, ker so fantje prišli poleti v kratkih hlačah, recimo asistent režije, kamerman.

Ja, za državni zbor to res ni. Vi ste sprejeli in vzgojili veliko mladih za novinarje.

Zdaj ne več, sem pa pred leti izpeljala neizmerno veliko avdicij.

Ste jim dali tudi kakšna navodila glede videza, vedenja?

Jaz sem bila strokovnjakinja za javno nastopanje. Malce sem se o tem izobrazila tudi v tujini: govorica telesa, vse je podoba, in sem se tedaj s tem kar precej ukvarjala. 

Vas je kdo, ko ste začeli delati v mediju, uvajal, vam dal napotke?

(Odkimava.) Glasovno, edino to, za govor. V življenju sem imela veliko srečo, da sem se, potem ko sem v informativnem programu delala pol življenja in več, tega rešila in sem lahko delala oddaje, kot je Dobro jutro, ki so življenjske. S tem sem pridobila neizmerno veliko. Zase in v odnosu do okolja, do sveta, dobila sem širino. V okviru oddaje Dobro jutro smo potem začeli promovirati zdravo življenje, ohranjanje mladosti, pozitiven odnos do vsakega obdobja in predvsem do sebe. Da nekaj narediš zase, da se ne prepustiš toku, ki od tebe zahteva določeno ravnanje. Glede staranja pa – kdo so voditelji na svetovnih televizijah? Zelo mladih skorajda ni, starih žensk tudi ne, moških pa veliko. 


Starejših?

Ja. Saj tudi ženske so zrele, ampak morajo imeti šarm. Poglejte, pri petindvajsetih ne moreš voditi informativne oddaje. Ne moreš, v tujini ne. Pri nas pa zdaj že mogoče. Vzbujati moraš zaupanje, da daješ občutek zrelosti, resnosti. Italijani v razvedrilnem programu vedno kombinirajo mlado lepo žensko in starejšega moškega, ne. Poglejte Seana Conneryja, ko je bil mlad ... Veliko več šarma je imel, ko je bil starejši. Mi smo na televiziji imeli velik problem – saj veste, da starejših ni, ne.

A jih ni?

Skoraj ne. V nekem obdobju je bil izpad srednje generacije. Ko so se začele komercialne televizije, jih je precej odšlo. Pri delu je strašno pomembno, da se mladost in izkušnje srečujejo, da so oboji. Pred leti so nekateri uredniki na televiziji mislili, da bodo z zelo mladimi ljudmi pridobili gledalce. To ni to, sploh v informativnem programu ne. Se ni izkazalo. Zdaj se tisti mladi počasi starajo, nekih res ... kdo pa je v informativnem programu? (Pomisli in najde.) Slavko Bobovnik!

Ja, a odhaja, se že poslavlja.

Ja, oba odhajava skoraj sočasno. Decembra.

Res?! Pa boste res šli ali boste podaljšali?

Ne, mislim, da bom šla. Pride čas, ko je treba iti. Vsa leta sem živela za službo. Dokler sem še vitalna, je treba najti nove izzive.