Spomnimo, januarja je obilno snežilo v več avstrijskih zveznih deželah, Nemčiji in na Madžarskem, v primežu slabega vremena in nizkih temperatur je bila Grčija, sneg je pobelil Dalmacijo, Atene, vulkan Vezuv in številne italijanske plaže – Alpe na naši strani so ostale skoraj kopne. Kaj je bilo odločilno za take razmere, ki so prinesle neobičajen val mraza in snega?
El Niño – pojav, ki običajno traja do konca zime na severni polobli, se razvije zaradi nadpovprečno toplega morja v Tihem oceanu in prinaša vremenske motnje po svetu – je bil šibak, a ozračje se je do januarja počasi odzvalo na dotok tokov segrete vode ekvatorialnega Pacifika. V jugozahodnem Atlantiku je vztrajal tudi obsežen anticiklon. Če so v zraku lebdeči delci saharskega prahu, lahko delujejo kot vir povečanih padavin, saj se vodna para nabira na prašnih delcih. Sonce je vstopilo v nov minimum. Njegova manjša aktivnost nekoliko vpliva na padec temperatur na Zemlji. Zaradi zimskih razmer na severni polobli v novembru se je okrepil hladen zrak, ki se je januarja iznad Arktike in Sibirije pomaknil nad pretežni del Evrope. Kljub nekaj hladnejšim obdobjem je bila minula zima (v trimesečju od 1. decembra 2018 do 28. februarja 2019) najtoplejša v zadnjih treh letih v Evropi. Bila je sedma najtoplejša v obdobju treh desetletij in deveta najbolj namočena v minulih 30 letih – to je za 11 odstotkov manj od res vlažne zime v sezoni 2017/18.

Evropa od juga do severa je bila lani poleti v primežu peklenske vročine. Na Švedskem, denimo, so zaznali najbolj vroč julij v zadnjih 250 letih. Kakšno bo letošnje poletje?
Za celotno Evropo kaže, da bo letošnje meteorološko poletje, od 1. junija do 31. avgusta, najhladnejše v zadnjih petih letih – vendar še zmeraj bistveno toplejše od dolgoletnih povprečij. Pričakovati je za približno stopinjo Celzija hladnejše dneve od lanskega res vročega poletja. Občutno manj sušno bo od lanskega, padavin bo v celotni Evropi nekoliko nad povprečjem.



Slovenijo je po lanskem muhastem začetku, ko smo že tarnali, kaj če se nam poletje izneveri, konec julija zajel prvi vročinski val in vročina je nad našimi kraji vztrajala tudi v prvi polovici avgusta. Kakšna je napoved za prihajajoče poletje pri nas?
Za Slovenijo se poletje kaže kot najhladnejše v zadnjih treh letih in za približno tri stopinje Celzija hladnejše od lanske sezone med 1. junijem do 31. avgustom. Glede na napoved padavin je v Sloveniji verjetnost, da jih bo malo pod povprečjem – obeta se najbolj suho poletje v zadnjih štirih letih. Najbolj vroči dnevi v Sloveniji naj bi bili med 10. in 16. julijem. Obenem bo to eden od najbolj suhih poletnih tednov. Omeniti velja tudi daljše vroče in sušno obdobje med 24. in 30. julijem. Toplim oziroma vročim dnem običajno sledijo plohe in nevihte; dež se kaže konec junija, v tretjem tednu julija in prvi teden avgusta.

Na začetku meseca, 2. julija, bo popolni sončni mrk. Kako bo vplival na temperaturne in padavinske vzorce?
Tako kratek dogodek nima posebnega dolgoročnega učinka na vremensko variabilnost, toliko bolj pa imajo Sončeve dejavnosti opravka z ozračjem. Sonce ima ustaljen cikel aktivnih in neaktivnih obdobij (močnejše, šibkejše sevanje), kar pomembno vpliva na temperature oceanov in njihove cikle ter posledično na podnebne in vremenske razmere. Sonce prav zdaj vstopa v nov minimum. To, da se bliža hladnejše obdobje, lahko že vidimo v več oblačnosti – nazadnje se bodo začeli ohlajati oceani in površje.