Čas spanja je individualen, kajne? Od česa vse je odvisno, koliko spanca potrebujemo?

Potreba po njem naj bi bila individualna, v različnih življenjskih obdobjih se lahko spreminja. Dojenček spi skoraj ves dan, s krajšimi prekinitvami, odrasli povprečno potrebujejo od šest do osem ur spanja.


Kaj vse se dogaja med spanjem?

Čeprav si pod spanjem večinoma predstavljamo počitek, so nekateri deli možganov v spanju celo aktivnejši kot v budnosti. Raziskovalci v zadnjem času spreminjajo naš pogled na spanje. Poudarjajo procese regeneracije, torej obnavljanja, ki potekajo v tem času. So izjemno pomembni za zdravje in obstoj vseh živih bitij, ne samo človeka. Med spanjem se izločajo nekateri hormoni, ohranja in obnavlja se energija, v procesu učenja se med spanjem utrjuje (konsolidira) znanje, remodelirajo se prenosi v sinapsah, stikih med živčnimi celicami, tudi sanje naj bi imele svojo vlogo.



Koliko ljudi slabo spi?

Nekateri avtorji navajajo, da približno tretjina odrasle populacije trpi za nespečnostjo. Raziskave v družinski medicini kažejo, da približno 50 odstotkov vseh obiskovalcev ambulant vsaj občasno trpi za nespečnostjo, pri 19 odstotkih pa naj bi bila kronična. Pogostejša naj bi bila med starejšimi od 65 let.


Ali nam najpogosteje kratijo spanec skrbi?

Duševne motnje sodijo med stanja, ki najpogosteje povzročajo nespečnost. Predvsem blaga depresija, anksioznost in stresna stanja največkrat povzročijo kratkotrajno nespečnost. Spanec motijo tudi akutne telesne bolezni, spremembe časovnih pasov, motnje iz okolice (denimo hrup, moteča svetloba, neprimerni temperatura in vlažnost itd.). Nespečnost lahko povzročajo tudi kajenje, alkohol, droge, stranski učinki nekaterih zdravil.


Smrčanje je najpogostejša motnja dihanja v spanju, enkrat pogosteje smrčijo moški, pri vseh postaja pogostejše s starostjo. Skoraj vedno spremlja prekinitve dihanja med spanjem; če so številne in trajajo deset sekund in več, gre za nočno apnejo. Vzrok smrčanja je v ohlapnosti mehkega neba. Ne povzroča le slabega spanca, ampak tudi resne zdravstvene zaplete. Od ukrepov velja poskusiti spati na hrbtu ali shujšati, obstajajo pršila in ustni pripomočki, najbolj učinkovit je kirurški poseg.


Ljudje radi tarnamo, da imamo predvsem ob ponedeljkih težave, kajne? Kaj pa polna luna, je tudi ta kriva za slab spanec?

Ponedeljek je tradicionalno »zaspan« dan. Najverjetneje zaradi drugačnega urnika konec tedna. Morda zato, ker smo v soboto in nedeljo premikali čas uspavanja in vstajanja, morda smo ponočevali, dlje v noč tudi jedli in pili. V zvezi z luninimi menami je opisanih precej fenomenov, ki pa še niso dočakali znanstvenih dokazov. Resda je lunin ciklus nedvomno povezan z bibavico, tj. plimo in oseko, a njen vpliv na spanje oz. nespečnost za zdaj ostaja hipoteza.



Lahko nespečnost, če je kratkotrajna, odpravimo z uspavali?

Pri zdravljenju sta zelo pomembna opredelitev in možno odpravljanje vzroka za nespečnost (denimo bolečina v križu, zgaga, neustrezna oblika ali trdota ležišča itd.). Strokovnjaki opozarjajo tudi na primerno higieno spanja; spalnica naj bi bila primerno topla, z zastrto svetlobo, suha, udobna itd. Nebenzodiazepinska uspavala s kratkotrajnim učinkom so primerna za zdravljenje kratkotrajne nespečnosti. Uporaba naj ne bi bila daljša od štirih tednov, v nasprotnem se poveča tveganje za stranske učinke, telesno odvisnost in odtegnitvene simptome. V našem okolju je tradicionalno tudi samozdravljenje nespečnosti z zeliščnimi pripravki, denimo meliso, poprovo meto, baldrijanom.


Kako to, da nespečnost preide v kronično?

O kronični nespečnosti govorimo, če traja več kot tri tedne in vsaj tri noči na teden. Dejavniki tveganja za kronično nespečnost so duševne motnje, kronične telesne bolezni (denimo bolezni srca, ožilja, ščitnice, gibal, kronična obstruktivna pljučna bolezen itd.), pogosteje imajo težave s spanjem ženske, starejši, zaposleni v izmenskem (nočnem) delu itd.


Katere so posledice slabega spanja?

Nemara so podočnjaki, temni kolobarji pod očmi, prvi znak neprespanosti. Drugi znaki so utrujenost, težave s koordinacijo in koncentracijo, zaspanost čez dan, hujšanje, lahko tudi naraščanje telesne teže. Nedavno je prof. Dolenčeva, specialistka nevrofiziologinja, posledice neprespanosti po nočnem delu primerjala z učinki pitja alkohola. Seznam posledic nespečnosti je dolg: od nedolžnega zehanja do bolečin v mišicah in sklepih, večjega tveganja za sladkorno bolezen, tresenja, vzdražljivosti itd. V eksperimentalnih pogojih je dolgotrajna popolna deprivacija spanja pri živalih povzročila smrt.



Kdaj postane to, da težko zaspimo ali se ponoči zbujamo, nenaravno in je prav, da se obrnemo po pomoč?

Nevrofiziologi opisujejo tri najpogostejše tako imenovane primarne motnje spanja. Sindrom nemirnih nog, periodične gibe udov (t. i. zgibke) v spanju in sindrom motnje dihanja v spanju (t. i. sleep apnea syndom). Te zagotovo sodijo v obravnavo specialista nevrofiziologa. Prav tako kronična nespečnost, ki se vleče dlje kot tri tedne in več kot trikrat tedensko.


Kaj lahko sami storimo, da nas bo zaspanost zvabila v posteljo?

Strokovnjaki naštevajo nasvete za t. i. higieno spanja: vsakodnevna, redna telesna aktivnost (če je mogoče, ne pozno zvečer), čim manj spanja (t. i. dremežev) čez dan, izogibanje obilnemu pitju in težki hrani neposredno pred spanjem, izogibanje kavi, pravemu čaju in kokakoli tik pred spanjem ter alkoholu (kot uspavalo v nasprotju s splošnim prepričanjem ni primeren), v postelji naj ne bi brali ali gledali televizije, okolje za spanje naj bi bilo udobno, tiho in temno, uspavanje in prebujanje vedno ob isti uri, uporaba relaksacijskih tehnik (denimo joga, meditacija, druge tehnike sproščanja).