Evrovizijske napovedi so muhaste kot vreme, je nedavno dejala ljubiteljica Pesmi Evrovizije Mojca Mavec, a nepomembne vsekakor niso. Predvsem si ljubitelji tega izbora pesmi, ki na stavnicah kotirajo visoko, večkrat zavrtijo, ostanejo jim v spominu in so nanje bolj pozorni med prireditvijo. Letos sicer izrazitih favoritov ni, zato ne moremo na primer kot leta 2012 kar pred izborom reči, da bo zmagala Švedinja Loreen. Komu pa kaže dobro? Vsekakor Nizozemcu z moderno balado Arcade, ki tudi po prvih vajah ostaja na prvem mestu stavnic.



Vedno je treba biti pozoren tudi na Švede, v zadnjih letih nizajo zmage in dobre uvrstitve, njihovi avtorji pa se vsako leto podpišejo tudi pod kar nekaj pesmi drugih izvajalcev. Tudi letos Švedski kaže dobro, njihov pevec je na stavnicah drugi. Sledi Francija, tokrat za njih poje Bilal Hassani, ki pa morda zaradi podobne zgodbe, kot jo je imela pred petimi leti zmagovalka izbora Conchita Wurst, ne more seči prav na vrh.



Pozornost pritegnejo tudi islandski predstavniki, ki stavijo na sadomazohističen videz in antikapitalistična sporočila, a šov zaradi šova in rohnenje brez refrena na Pesmi Evrovizije navadno ni recept za zmago.



Dobro kaže tudi predstavnikom Avstralije, Azerbajdžana in Italije, pesem italijanskega pevca Mahmooda kot najljubšo izpostavljata tudi naša predstavnika Zala in Gašper. 



Mlada Slovenca se v boj podajata z izčiščenim nastopom, ki smo ga spoznali že na Emi in jasno je, zakaj sta pritegnila pozornost in se na stavnicah dobro uvrščata. V poplavi pompoznih nastopov in modernih radiu prijaznih skladb, ki so si podobne kot jajce jajcu, res izstopata. A ne gre pozabiti na režijo in kadriranje, zelo je namreč pomembno, da kamera v pravem trenutku ujame pravo stvar na odru in jo prenese tisočim pred ekrani. Lani je slovenski ekipi z Leo Sirk to uspelo, upamo, da bo tako tudi letos.