Odlika vrhunskega športnika je zanesljivo vztrajnost. A vendarle zagotovo ni vedno tako samoumevna: od kod črpate energijo in navdih za nove in vedno naporne podvige, sploh takrat, ko ne gre vse po načrtih?

Sploh takrat, ko ti ne gre dobro, je vztrajnost zelo pomembna. Takrat si na list papirja zapišem svoje cilje, kaj hočem, zakaj sem začela to trenirati. Od tu potegnem motivacijo. Zagotovo pa mi pri tem pomaga vsa družina, imam res veliko njihove podpore.

Videti je, da je vztrajnost vrlina, ki je mladim danes primanjkuje. 

Mislim, da tisti, ki imajo jasno začrtane cilje, nimajo teh težav. Tisti, ki pa ne vejo povsem točno, kaj bi radi delali, se malce lovijo, verjetno pa, ko naletijo na tisto pravo motivacijo, najdejo vztrajnost.

So vam vztrajnost privzgojili starši ali vas je tega naučil šport? 

Mislim, da so zato zaslužni tako starši kot šport. Doma smo vsi precej tekmovalni, no, oči bolj kakor mami, tako da se nekako vzpostavi ravnovesje. S športom pa resnično dobiš tisto željo po dosegu cilja.

Kje iščete podporo, energijo, ko ste tako daleč od doma? Imate morda kakšno razvado, s katero se pocartate, ko je hudo?

Največkrat me sprosti, da grem sama teč, vtaknem si slušalke v ušesa in tavam po mestu, kjer koli že smo. Ko je pa res hudo, pride prav tudi kakšen košček čokolade za pomiritev ... 


Vas zanima zgodba še katerega izmed zimskih športnikov, ki branijo slovensko zastavo na olimpijskih igrah v Pyeongchangu 2018? Spremljajte serijo člankov o Slovenski olimpijski vztrajnosti.

Preberite si zgodbo o slovenskih skakalcih in zgodbo slovenskega alpskega smučarja Boštjana Klineta.