Etnolog Damjan J. Ovsec je zapisal: »Za praznik vstopamo v območje igre, nečesa, kar je dvignjeno nad vsakdanjost, zakone, čas in prostor.«
Prava vrednost daril je v njihovih sporočilih. A navadili smo se razmišljati o materialnih obdaritvah, ne pa denimo o skupnih doživetjih na predstavi, obiskih, izletih.
Ne le otrokom, tudi odraslim je v veselje praznično razpoloženje v božičnem in novoletnem obdobju. Kdo ve, koliko ima pri tem sporočilnost pričakovanja in koliko rituale z obveznim okraševanjem in obdarovanjem vred narekujeta potrošniška blišč in barvitost. A kakor koli že, tako je, da si dni v adventu do svetih treh kraljev vsak zapolnjuje s svojo vsebino. Po svoji meri. Največkrat vsaj približno tako, kot mu jih je uspelo doživeti, presoditi in osmisliti z navadami v družini.
Preberite še: Dr. Vesna V. Godina o pomenu darovanja
»Prazniki so pomembni, ker nosijo simbolno vrednost dobrote, spravljivosti, ljubezni, skrbi za drugega, prijaznosti, dobrohotnosti. Spomnijo nas na tiste vrednote, ki jih v tem tempu življenja v svojem vsakdanu mnogokrat prezremo, odrinemo in tudi zanemarimo, ker se nam zdijo druge bolj pomembne. Ravno zaradi te vrednosti praznikov je pomembno, da jih negujemo, ker z njimi vedno znova ozavestimo, kako pomembno je imeti ob sebi svoje najdražje, prijatelje in z njimi podeliti ta čarobni čas. Ljudje vedno potrebujemo drug drugega, ne samo ob težavah, ampak tudi v prazničnih dneh, saj se odnosi okrepijo in rastejo le s skupnimi srečanji. Otroci bodo za svoje življenje iz družine prenesli tiste vsebine, ki so jih doživeli kot lepe, dobre ali obratno,« za Ono pove prof. dr. Zdenka Zalokar Divjak, univ. dipl. psih. spec. logoterapije.
Drži, oblike praznovanja se drugačijo in prilagajajo novim časom ter spremenjenim okoliščinam, a del tradicije se ohranja – prav zaradi močnih spominov. Vendar … »Doživetij ne moremo prenesti na drugega, če se še tako trudimo z barvitim opisom,« meni sogovornica. »Vemo, da se starejši ljudje spominjajo predvsem lepih trenutkov, kar jim daje tudi moč za osmišljanje življenja. Tudi pri otrocih in mladostnikih bi moralo biti življenje v veliki meri opremljeno z doživljajskimi vrednotami, kot so narava, branje, šport, glasba, prijateljstvo, pomoč drugim, ker bi prek njih gradili svojo osebnost z lepim in dobrim. Stiki po telefonu jih ne bodo osrečili, ampak opremili s stalnim hrepenenjem po še več stikih in notranjo praznino.«
Preberite še: Praznično obdarovanje: veselje ali stiska?
Prazničnega časa ne gre enačiti z dejanji dajanja in prejemanja, posebno če gre za pretiran materialni izbor. A to ne pomeni, da obdarovanje ni pomembno v medsebojnih odnosih. Nasprotno – vsi dajemo in dobivamo. S tem vezi potrjujemo. In utrjujemo. Saj, že z ljubeznijo je tako. »Darovanje spada k naši pozornosti, ker želimo tako določeni osebi sporočiti, da smo nanjo mislili, iskali njene skrite želje, se tudi marsičemu zanjo odrekli,« Zdenka Zalokar Divjak strne premislek o tem, da je prava vrednost daril v njihovih sporočilih. A pripomni, da smo se v času, ki ga živimo, navadili razmišljati o materialnih obdaritvah, ne pa denimo o skupnih doživetjih na predstavi, obiskih, izletih.
»Pri otrocih pa bi ravno ta doživetja pustila mnogo globlje in dolgotrajnejše vtise in spomine,« meni sogovornica. In svetuje vsem, ki so morda v predpraznični zadregi, s čim napolniti paket, da bo zgovorno, čeprav brez besed, izražal ljubezen, ki jo občutijo, in s tem malček osrečili ter razveselili tudi sebe: »Kadar se starši odločajo o materialnem obdarovanju, naj bodo pri predšolskih otrocih darila skromna, ker imajo tako vsega preveč, pri malo večjih pa je odvisno od tega, s čim se otrok ukvarja, kaj ga zanima, o čem že dolgo sanja. Dobro je, če se starši povežejo z dedki in babicami in se skupaj dogovorijo o enem darilu. Vsekakor pa so darila samo en del prazničnega vzdušja.«
Bistvo je v nas.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: