Znašli smo se v času nenavadnih odločitev in oblikovanja novih navad. Zaradi ohranjanja zdravja smo več doma, potovanja v druge kraje sveta so onemogočena, stiki omejeni in vsakdo od nas ima v torbici ali nahrbtniku nekaj svežih mask ter razkužilo. To je naša nova resničnost.
Spletne romance so polne zank in ugank. Pogosto se ena stran zaljubi v namišljeno podobo, ki jo izrisuje s tipkami na zaslon nekdo na drugi strani, ki je lahko resnični »pravi« ali pa zgolj nekdo, ki želi pozornost, manipulira s čustvi, strahom in potrebo po bližini.
Kako ste se privadili? Se še kar pritožujete in iščete luknje v vladnih odredbah in tolmačenju zdravnikov? Lahko tarnate in, varno skriti za spletnim avatarjem, pišete neprimerne, nespoštljive in agresivne komentarje na razne objave, a stvarnost je takšna, kot je, z vsemi bremeni in novimi izzivi.
V obdobju previdnih vnovičnih socialnih stikov se mi poraja vprašanje, kako lahko mladi ljudje iščejo ljubezen oziroma možnost za partnerski odnos in kje. Ostajamo doma, nezaupljivi smo drug do drugega. Zdaj že lahko gremo na terase lokalov in se družimo, a na predpisani razdalji več kot metra in pol. Srečam prijateljico, ki je že dolgo nisem videla. Obe sva srečni, da sva se nepričakovano zagledali sredi mesta, a obstaneva dva metra narazen in se zmedeno gledava nekaj hipov. Kot da bi med naju nevidna sila postavila stekleno oviro, se nezaupljivo smehljava in se ne upava objeti, kar je bila najina navada iz časa štetja pred korono. Poznava se, a se bojiva telesne bližine, ki jo ustvari objem. Zaželiva druga drugi zdravja in greva vsaka svojo pot.
Bližina, kje si?
Če svoj primer preslikam na željo po telesni in čustveni bližini mladih ljudi, ki želijo živeti polno in zajemati življenje z veliko žlico, se malce ustavim. Poznam kar nekaj posameznikov, ki se ukvarjajo s sabo in svojimi bolečinskimi jedri in osebnostnimi izzivi, da ne bi več ponavljali starih vzorcev, ki so jih vedno znova peljali v zanko neuspešnega partnerstva. So prizadevni, trdo in pogumno ozaveščajo strahove, prepričanja, ki jim ne koristijo več, in ustvarjajo nove in zanje bolj primerne oblike razvoja lastne osebnosti. Želijo se zaljubiti v podobno osebnost, ki si je tudi že kar odgovorno prizadevala za osebni razvoj. Priznam, da mi kakšna stranka malce za šalo in veliko zares reče, da bi lahko imela povezovalnico zdravo oblikovanih posameznikov. No, to ni moje področje dela, a verjamem, da ni preprosto najti ustreznega partnerja.
Kje zdaj najti koga?
Skoraj nikogar ni zunaj, zabave in druženja so še prepovedani oziroma omejeni, ne zbiramo se več pri kom doma, saj smo postali nezaupljivi. Morda so bile mlajše generacije nekoliko bolj nepremišljene v stikih, češ da ne morejo zboleti, a skorajda vsak od njih ima babico ali dedka, ki ga ima rad in ga noče zdravstveno ogroziti. Poznam veliko mladih, ki so zelo odgovorni in se strogo držijo gesla, da je treba ostati doma, čeprav se že lahko svobodno gibljemo po državi.
Samskim posameznikom tako ne preostane drugega, kot da začnejo iskati morebitne partnerje na spletnih portalih. A kako ločiti zrnje od plev? Ali je tisti na drugi strani res oseba, za katero se izdaja? Poraja se veliko dvomov in strahov, nezaupanja in iskanja igle v kopici sena. V času osamitve smo postali bolj ranljivi, želimo si varnega objema in tolažbe, a ker smo samski, tega ne dobimo.
Virus ju je združil
Poznam par, ki si je šel neverjetno na živce, zato se je on na začetku leta odselil, a ju je korona spet združila. Nista zmogla sama živeti, strah ju je bilo in strinjala sta se, da jima bo bolje, če to stanje prebijeta v dvojini. Ugotovila sta, da bi se jima zmešalo, če bi osamitev prebijala vsak na drugem naslovu, tako pa sta si priznala, da se imata rada, a da sta postala samoumevna in da sta že davno nehala vlagati v zadovoljujoč odnos.
Kako torej najti partnerja v času zapovedanih previdnih stikov? Ker ne poznamo zgodovine druženja drugega človeka, mu težko zaupamo, da je zdrav in da nam ne bo prenesel okužbe. Ob tem se mi poraja misel, da je tudi v prejšnjih časih, recimo jim normalnih, veljalo, da je treba poskrbeti za varno spolnost, torej fizični stik s kondomom, saj se spolno prenosljive bolezni hitro prenašajo. Zdaj je treba k temu dodati še previdnost pri osnovnem človeškem prvem stiku, običajno sta to objem in poljub.
Virtualne pasti
Spletne, torej virtualne romance so polne zank in ugank. Pogosto se ena stran zaljubi v namišljeno podobo, ki jo izrisuje s tipkami na zaslon nekdo na drugi strani, ki je lahko resničen »pravi« ali pa je zgolj nekdo, ki želi pozornost, manipulira s čustvi, strahom in potrebo po bližini. Vsako takšno dopisovanje naj bo previdno in nikar si ne gradite gradov v oblakih, dokler se ne srečate fizično, osebno. Potrebna je anketa, ali si zdrav, nimaš temperature, ali si bil v stiku s kom, ki je bil okužen. Takšna in podobna »zdravstvena« vprašanja bodo postala del vsakodnevne komunikacije na prvem srečanju morebitnih bodočih partnerjev. Verjamem, da smo vsi dovolj odrasli, zreli in odgovorni, da se ne bomo spuščali v brezglave seksualne eskapade za eno noč z neznancem.
Čas za samoizpraševanje
Morebiti je zdaj čas, da damo prednost sebi in naredimo presečno analizo. V njej si zapišimo, kaj želimo od partnerja. Opredelimo, kaj smo sami pripravljeni deliti z njim. Kakšno vizijo skupnega življenja smo si oblikovali? Kje je v njej prostor za specifične lastnosti tiste »prave« osebe, s katerimi bomo morali živeti, enako kot ona z našimi posebnostmi. Kje se zatikamo v vedno enaki spirali, ki nam je onemogočala razvoj partnerstva in smo prehitro ali preveč v jezi razdrli nekaj, kar je bilo morda ljubeznivo, a tega takrat nismo videli.
Bodimo iskreni do sebe. Kaj lahko ponudimo partnerju? Kaj želimo, da nam on da? Predstavljam si, da bo nuja po tem, da najdemo partnerja, potem postala bolj prizemljena. Ko smo ljubeči in iskreni do sebe, to lahkotneje delegiramo tudi drugi osebi. Tako se povrnemo na izhodiščno misel, to je v prvi fazi delo s sabo, in v drugi fazi najdemo ustrezno osebo, s katero se bomo razumeli, podpirali, sodelovali in ljubili.
* Avtorica prispevka je univerzitetna dipl. socialna pedagoginja in dipl. socialna delavka Melita Kuhar, www.svetovalnica.si, dosegljiva na 031 666 168. Če bi se radi naročili na individualno svetovanje ali jo povprašali za nasvet, pišite na: info@svetovalnica.si.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: