Edino merilo je zadovoljstvo

Odgovarja:

Hvala za vaše zelo zanimivo pismo. V njem je vsebovan tudi že odgovor. Modro ste ravnali, ker ste si vzeli dovolj časa, da ste našli rešitev po svoji meri. Številni pari se znajdejo v podobnih okoliščinah. Temu ponavadi pravimo sindrom praznega gnezda. Pari, ki jim uspe v dolgoletnem skupnem življenju ohraniti in razvijati partnerstvo, odhod otrok preživijo brez večjih težav.

Sami ste spoznali, kje vama je spodrsnilo. Besedi mami in oči sta zelo ljubki in ljubeči, primerni pa le takrat, ko nam jih izrečejo otroci. Tudi partnerja ju lahko uporabita v komunikaciji, vendar naj bi bilo to le izjemoma in s humorjem. Vidva pa sta se nezavedno poenačila s tema vlogama, kar je seveda povsem v redu, če ne bi sočasno pozabila na dve drugi, prav tako pomembni vlogi.

Pravite, da bi vam jaz zagotovo svetovala ločitev. Res je ta korak pogosto nujen, da si omogočimo osebnostni razvoj in nov začetek. Pri vas pa ne vidim nobenega razloga za to. S strankami, ki se osebno oglasijo pri meni, vedno skupaj iščemo rešitev po njihovi meri. Vaše videnje skupnega življenja z možem je povsem stvarno. Prišli ste do spoznanj, ki so vas užalostila in prizadela. Takrat ste tehtali in se spraševali, ločitev da ali ne. Ločitev je vedno naporna, še posebno čustveno. Spoprijeti se s strahom pred nepredvidljivo prihodnostjo res ni enostavno. Ker niste več najmlajši, vam je to verjetno še teže. Vzeli ste si čas in prostor, kjer ste bili lahko v miru sami s sabo, in prepoznali način življenja, ki je za vas najustreznejši. Življenje zahteva od nas stalno prilagajanje in sprejemanje sprememb. Rešitev, ki ste jo odkrili, se mi zdi odlična, zlasti ker jo sprejema tudi mož. Vajino skupno življenje bo odslej malo drugačno, za nekatere morda neobičajno, vendar pa je čisto v redu, če bosta vidva z njim zadovoljna. Vi boste večino časa preživljali na vikendu, kjer začutite notranji mir in se ukvarjate z delom, ki vas notranje bogati, mož pa je bolj vezan na svoje delo v pisarni. Ne bosta imela več skupnega ustaljenega dnevnega ritma. Skupaj bosta takrat, ko si bosta oba želela. Glede na to, kar ste napisali o vajinem odnosu in o tem, da sta bila in sta še drug do drugega vedno spoštljiva, je realno pričakovati, da bosta v takem odnosu oba zadovoljna. Ne bosta imela več klasičnega zakonskega življenja, lahko pa ohranita globoko prijateljstvo. Edino merilo je, da bosta oba zadovoljna. Za morebitne zlonamerne opazke in opravljanje pa naj vama ne bo mar.