S katerimi besedami bi nagovorili tiste, za katere telesna dejavnost ni rutina?

Šport kot zmerno vadbo bi opisala z besedami ljubezen do sebe in telesa, uživanje v naravi in izboljšanje počutja z več energije. Opažam pa, da rekreativni športniki prevečkrat težijo k pretiravanju in imajo nezdravo željo po dosežkih, kar je nasilje nad lastnim telesom in zdravjem. Sprašujem se, kaj jih žene, da se skušajo identificirati z vrhunskimi športniki in njihovimi dosežki. To je nesmiselno. Redna in zmerna telesna aktivnost naj bi spodbujala veselje do življenja in zdrave življenjske navade. Ugodni učinki se kažejo v večji storilnosti, pozitivni naravnanosti, delovnih navadah, disciplini in povečanih kognitivnih sposobnostih. Izboljšuje se tudi razpoloženje, saj zvišuje raven določenih možganskih nevrotransmiterjev (endorfinov), ki delujejo protibolečinsko. Prav tako učinkovito preprečujete psihični stres. Pri vadbi se stresni hormoni adrenalin, noradrenalin in kortizol razgrajujejo, zato je to odlična sprostitev, učinkovito preživljanje prostega časa z možnostjo druženja in investicija v lastno telo.



Kaj naj ima posameznik pred sabo, ko se odloči za telesno rekreacijo?

Nedvomno ne le zmanjšanje telesne teže ali pridobitev osnovne telesne pripravljenosti, temveč tudi sliko, da se bo potem bolje počutil, imel več samozavesti, optimizma in energije za vsakodnevne dejavnosti. Svetujem, da vsak začne skladno s svojimi trenutnimi telesnimi zmožnostmi in glede na zdravstveno stanje. Ob upoštevanju cilja je treba začeti vaditi zmerno in predvsem redno in sistematično. Izbrana telesna aktivnost mora sprostiti, osvežiti in napolniti baterije. Za lažji začetek svetujem vadbo s človekom, ki je za to strokovno usposobljen.

Zakaj se je pred vsako rekreacijo treba ogreti?

Ogrevanje, ki je pomemben del vadbe, pogosto izpustimo, ker se nam preprosto ne ljubi ali smo v stiski s časom. Mislim, da je to velika napaka in da bomo mnogo naredili za bolj kakovostno vadbo in manj poškodb pri športu, če na začetku namenimo deset minut ogrevanju. Vsekakor se moramo v hladnih dneh temeljito ogreti. Kadar je mrzlo, so mišice še dodatno zategnjene, zakrčene in neviskozne in smo še bolj dovzetni za poškodbe. Kadar je mrzlo, potrebujemo še več časa, da poženemo kri po telesu. Dobro je, če med ogrevanjem nosimo nekoliko več oblačil, ki jih lahko kasneje slečemo. Z ogrevanjem postopno pripravimo telo na začetek intenzivnejšega delovanja mišičnega, srčno-žilnega, dihalnega in živčnega sistema. Pripravimo se tudi psihično, da usmerimo misli na nadaljevanje zahtevnejše vadbe. Priporočam nekaj minut aktivne hoje, nato naredimo dinamične raztezne vaje, tako da začnemo od glave navzdol. Včasih, seveda če imamo primeren prostor, lahko popestrimo ogrevanje in naredimo vajo pozdrav soncu, to je zaporedje dvanajstih položajev, ki jih izvajamo kot eno samo nepretrgano vajo. Tako odlično aktiviramo in raztezamo celotno telo, ga ogrejemo ter z učinkovitim dihanjem učinkujemo na večji pretok krvi.

Kaj je še treba upoštevati, da je vadba kar najbolj varna in prijetna?

Med športno aktivnostjo se lahko hitro poškodujemo in velikokrat smo krivi sami – vzrok za zvin gležnja, nategnjene ali natrgane mišice in tetive, tudi zlom kot pogosta posledica padcev, so denimo napačno izbrani športni copati, neprimerno izbrana telesna dejavnost, pomanjkanje kondicije, pretiravanje ali nezadostno ogrevanje. Še enkrat: ko ocenimo svojo trenutno zmogljivost in pripravljenost, naredimo okvirni načrt (časovni in vadbeni) s ciljem. Držimo se štirih načel: individualnost (koncept vadbe prilagodimo sebi), postopnost (najprej vadimo pri nizki intenzivnosti, šele nato pri visoki, in najprej osvojimo manjše in nato večje razdalje), racionalnost (skušajmo s čim manj pravilno načrtovane vadbe doseči največji napredek) in sistematičnost (vsaka vadba mora imeti določen namen). Izpostavila bi misel, da mlin na veter uspešno deluje le, če ima čvrste temelje. Enako velja za človeško telo. Močne trebušne in hrbtne mišice so glavna opora trupu, okrog katerega so kot na tečajih pripeti udi. Osredotočenje na čvrst steber, ki podpira pogonsko silo nog in rok (denimo pri teku), pripomore k simetričnemu gibanju celotnega telesa, samo gibanje je bolj ritmično, sproščeno, ekonomično in varno. Z vajami propriocepcije je naše zaznavanje drže, gibanja, sprememb v ravnotežju bolj kontrolirano tudi takrat, ko telo premaguje napor in je utrujeno.



Hladnejše vreme in nižje temperature niso ovira, da se ne bi ukvarjali s športom, kajne?

Ne. Seveda moramo biti primerno obuti in oblečeni ter ustrezno hidrirani. Oblačila, ki naj obenem dihajo in ščitijo pred vetrom in vlago, naj bodo večplastna, saj zrak med plastmi deluje kot izolacija. Pomembno je, da se po vadbi takoj preoblečemo. Ne pozabimo na zaščito glave; kapa ali trak je nujen. Skozi glavo izgubimo do 50 odstotkov telesne temperature. Ne pozabimo na rokavice. Če hodimo ali tečemo po neurejenih poteh, priporočam nepremočljive športnecopate, najbolje iz materiala gore-tex, saj ne prepušča vode in je možnost ozeblin manjša, z narebrenim podplatom, da nam ne drsi. Prav tako priporočam uporabo pohodnih palic, saj razbremenimo gležnje, kolena in hrbtenico ter imamo boljši nadzor, da ne zdrsnemo, še posebno po klancu navzdol. Telo potrebuje pozimi dovolj tekočine, čeprav se nam lahko zaradi mraza zdi, da nismo žejni. Na mrazu tekočino izgubljamo skozi dihala, ko se ogreva mrzel zrak, ki ga vdihavamo. Prav tako se lahko hitreje razvijejo ozebline, ker dehidracija poslabša prekrvitev oddaljenih delov telesa, kot so prsti na nogah in rokah. Priporočljivo je, da pijemo tople napitke, imamo jih v termosteklenici. Aktivnost zunaj naj bo pri nižjih temperaturah nekoliko manj intenzivna. Še to: vsak, ki je redno telesno dejaven, ima dobro razvito obrambno sposobnost organizma. In to je ena glavnih koristi ukvarjanja s športom v hladnejših dneh.