Pri šestinštiridesetih pomladih ga vedno znova vznemirjajo resnična čustva, prepletena z njegovo avtorsko glasbo. Prav zato bi težko našli boljšega sogovornika na temo burnih intimnih razmerij, ki jih je doživel oziroma jih še doživlja tudi sam. Na pogovor sredi ljubljanskega nakupovalnega središča se tik pred mrakom pripelje z elegantnim porschejem dimno srebrne barve.

Jan, zakaj sva se dobila v hotelu?

Tukaj je mir in glasba ni preglasna. Okoli naju so večinoma tujci, zato mi ni treba delati selfijev, pa tudi brez težav najdeš parkirni prostor. V bližini sem imel terapijo rame, tako da je bil ta hotel najbolj praktična izbira.

Jaz si zares želim dom, to ni prazno nabijanje. Po toliko letih iskrenega špricanja adrenalina se počutim praznega, če imam le to. Res potrebujem protiutež, tj. toplino, stabilnost, mirnost, ljubezen, ki ti jih lahko da le dom. Zavedam pa se, da ženska težko sprejme moj način življenja. 

Ste večkrat tukaj?

Zelo redko. Raje grem v svoj lokal.

Ali je kaj resnice v traču, da ste prav sem že pripeljali tudi kakšno svoje dekle?

Čisto mogoče, ne bom zanikal, a moj spomin je že malo slab. (Smeh.)

Glede na to, da ste velikokrat v družbi tudi z deset let in več mlajšimi dekleti in fanti, bi lahko trdili, da današnja mladež živi bolj nevarno kot generacije pred njo?

Ne. Prej bi rekel, da so manj intenzivni v doživljanju oziroma bolj površni. To je celo manj nevarno. Medsebojne odnose namreč obravnavajo podobno, kot se dogaja pri telefonih, ko je razpon pozornosti posameznika le trisekunden. To pa ne pomeni, da niso sposobni za kaj več, le pot imajo zaprto. Nekdo bi jim le moral odpreti vrata. Današnji čas tega ne omogoča, zato so njihovi odnosi površinski. Takšni so zagotovo manj nevarni, saj je rana, ki se prej ali slej vseka vanje, bistveno manj globoka.

Po drugi strani površinske rane ne dajejo pravih možnosti za večjo bližino med dvema.

Nekateri ljudje so zadovoljni tudi z manjšo bližino; morda je prav ta boljša, trdnejša, zanesljivejša.

Kaj je bliže vam?

Sam vedno zagovarjam in živim popolno intenzivnost, razburkana doživetja, v katerih si ranjen. Privlačno je, če si kot avtor poln ran. (Nasmeh.)

V mlajših letih sem hlastal po razburjenjih in sem mogoče kakšno zelo dobro zvezo spustil iz rok zaradi svoje neumnosti oziroma potrošniškega odnosa do intime. To je seveda zelo grdo. Takrat sem bil sam kriv, zdaj pa še nisem naletel na osebo, v kateri bi videl tudi dimenzije, ki se mi včasih niso zdele pomembne, to so skrbnost, milina, odgovornost; te lastnosti ženske so zdaj v mojih očeh privlačne. 

Vas to ne izčrpa?

Me, izjemno, ampak to ceno sem pripravljen plačati. Drugače ne bi znal živeti. Tako kot je rekel indijski mistik Sadhguru: »Ne potrebujemo prijaznosti, temveč strast!« S tem se ne morem bolj strinjati. Do vsake stvari moraš čutiti strast, tudi najbolj banalne, denimo kako zdaj z užitkom pijem svoj viski; enako velja za človeške odnose. Strinjam se z vami, da je to naporno, pa vendar, ali naj gremo skozi življenje brezbarvni ali kaj?

Ali glede na to, da že nekaj časa niste imeli resne partnerice, drži, da so vam bolj všeč odprta razmerja?

Ne, jaz si zares želim dom, to ni prazno nabijanje. Po toliko letih iskrenega špricanja adrenalina se počutim praznega, če imam le to. Res potrebujem protiutež, to je toplino, stabilnost, mirnost, ljubezen, ki ti jih lahko da le dom. Zavedam pa se, da ženska težko sprejme moj način življenja.

Za začetek bi se morali preprosto odločiti za eno samo.

Ne, tega ne morem! Ljubezen ne more biti stvar odločitve. To se mora zgoditi. O tem sva se že pogovarjala!

V redu, najprej sta strast in erotika, a nato se morata oba odločiti za dvojino. Vi imate strastna erotična razmerja, zakaj se ne zgodi korak naprej?

V mlajših letih sem hlastal po razburjenjih in sem mogoče kakšno zelo dobro zvezo spustil iz rok zaradi svoje neumnosti oziroma potrošniškega odnosa do intime. To je seveda zelo grdo. Takrat sem bil sam kriv, zdaj pa še nisem naletel na osebo, v kateri bi videl tudi dimenzije, ki se mi včasih niso zdele pomembne, to so skrbnost, milina, odgovornost; te lastnosti ženske so zdaj v mojih očeh privlačne.

Kolikokrat ste prevarali svoje partnerice?

Nikoli, kadar sem imel resno punco. Pa ne zaradi nje, ampak zaradi sebe, saj bi s tem izgubil nekaj lepega.

Se strinjate, da se znamo ženske svojemu partnerju intimno veliko bolj celostno predati?

Ne, jaz sem se v resnih razmerjih vedno in se še vedno predam v celoti in v tem uživam.

Ali opažate, da so ženske, mlajše in starejše, v osvajanju postale bolj agresivne?

Na splošno zares nastopajo ne feminilno, ampak bolj možato, kar me odbija. Že res, da ženska moškemu prva da znak, a on je tisti, ki jo osvaja. Ne more se ona vesti kot lovka, ki pride s puško in grozi, da te bo ustrelila. Če pa ima prigarano in feminilno samozavest, je to za moškega nekaj najbolj privlačnega. Prav nasprotno velja za posameznice s tako imenovano steroidno samozavestjo – ta je prazna, prozorna – saj sploh nimajo razvitega svojega sloga zapeljevanja. Prav zadnjič smo se v družbi pogovarjali, da lahko pristna ženska tudi zelo grdo besedo, kot je prasica, v določenem kontekstu in s primerno barvo glasu uporabi res posrečeno, namesto da bi rekla, »glej, kako dobro izgledaš, znaš se obrniti, kot je treba«.

Drži. Bi lahko rekli, da ste v svojih ljubezenskih razmerjih, ki jih je bilo kar nekaj, izgubili zdravo naivnost?

Zagotovo. Tudi ko se predam in me ženska vrti okoli prsta, se tega zavedam, nisem slep, ohranjam nadzor. Zdi se mi prav, da moški ohrani stabilnost in je steber odnosa. Ženska to verjetno potihoma tudi išče.

Nekako veljate za zagovornika bolj konservativnih vrednot, klasične družine in otrok, po drugi strani pa ste svobodni duh, ki še vedno uživa na bučnih zabavah. Vaš zadnji videospot Roke stran je precejšen korak od konservativnosti, v njem so drzno razgaljena plešoča ženska telesa, gola dojka, poželjivo našobljene ustnice.

(Trmasto.) Ja, tudi to sem jaz, treba se je prepustiti, iti do konca! Kaj je narobe z globokimi dekolteji? Prav nič. Saj ženskam je všeč, da so zaželene, privlačne. To je lep občutek, kajne?

Imam prijatelja, ki je nekaj let starejši od mene, vrhunski znanstvenik na svetovni ravni, pa mu je tudi težko najti pravo žensko in mi je rekel: »Veš kaj, očitno bova morala zjutraj zgodaj vstati in se spraviti na tržnico; tam bodo prave ženske! Tiste v lokalih in na prireditvah niso nujno najboljše.« Strinjam se z njim. 

Ja, je. Prav v obdobju, ko je spot prišel v javnost, se je okoli glavne junakinje oziroma v zvezi z njenim fantom zgodil škandal, zato je bilo verjetno še več klikov?

(Smeh.) Nič hudega. Kako že pravi tekst? (Za trenutek pogleda v kozarec.) Nekaj ste rekli na začetku najinega pogovora, kar me je spomnilo prav na to pesem. (Sproščeno tiho zapoje.) Roke stran, bolje, da daš roke stran. (...) Bolje da dam roke stran, ker bolel bo jutri dan. Ali sem imel v mislih komad Velik je ta svet s Čaletom Saletom? (Se nasmeje in poje naprej.) S tabo mi je lepo, kar se ne sme, je sladko. A zdaj naju nekdo preklinja. Gori ljubezen ta, čista kot sveta tla. (Za hip neha peti, da poudari sporočilo med vrsticami.) Ona je čista.

Res? Ali ni ona tista, ki vara?

Ne, strast in odnos sta čista. (Konča kitico s še nekaj odpetimi besedami.) Na njih stopila sva, boginja.

Kdaj je strast čista?

Kadar se dva zares prepustita drug drugemu.

Pa čeprav se ustvari ljubezenski trikotnik?

Včasih se zgodi tudi to, a vedno je ena zveza močnejša, strastnejša in zato čistejša.

Živimo v narcistični kulturi, ko zlahka zavržemo, kar nam ne ugaja več, to velja tudi za partnerstva, intimne odnose.

Strinjam se in to je grozno. Priznam, da imam tudi sam takšne napake. To ni v redu. Ljudje mislimo, da je vse mogoče zamenjati. Banalen primer je, ko se pokvari hladilnik in ga vržemo stran ter kupimo novega. Včasih smo ga popravili. Neki indijski mislec je dejal, da je nekoč obtoževal njihov običaj, da ti starši že kot otroku najdejo partnerja ter si na to obsojen; zdaj ko je starejši, pa razume, da se takrat, ko ti je določeno, da si z nekom, res maksimalno potrudiš, da je obema kar najlepše. Verjamem, da velikokrat prav na tem temelju nastajajo najlepši odnosi, a jaz bi se vseeno težko sprijaznil s tem, da mi kdo drug določi, s kom bom v paru.

Poglejte, vi imate ogromno prijateljev in prijateljic, ali vam nikoli nihče med njimi ni priporočil kakšnega res dobrega dekleta? Ali vam je kdaj kdo »zrihtal« punco?

(Smeh.) Ne, nikoli! To zame tudi ne bi bil pravi izziv. Morda mi je kdaj kdo za kakšno rekel, da bi jo moral spoznati, a vedeti morate, da sem imel takšno rokenrol življenje, da se dveh tretjin niti ne spomnim. Pa ne zaradi drog, alkohola, ampak ker se je tako veliko zgodilo.

V sodelovanju s poslovnimi partnerji precej hodite po domovih svojih oboževalk. Tako lahko pridete v stik z najbolj preprostimi in pristnimi dekleti v vesolju.

(Navdušeno.) Veste, kako je lepo! Najprej sem se teh obiskov bal, tega, da kar prideš v neko stanovanje; včasih gre za krasne hiše, včasih majcena stanovanja denimo v tretjem nadstropju bloka. Pa vendar so bili prav vsi koncerti tako zelo lepi, kako so nas ljudje prijazno pričakali. Ne znam ubesediti, kako lepe občutke sem doživljal.

Pa nikoli ni preskočila iskrica?

V glavnem gre za poročene oziroma oddane ženske. Tudi njihovi možje oziroma partnerji so me prijazno sprejeli, všeč mi je, da imajo radi svojo žensko in razumejo, da jim je to, da jih obiščem, všeč. Totalni frajerji!

Iz kakšnih krogov bi bila vaša idealna partnerica, morda tudi glasbenih?

Vseeno mi je. Imam prijatelja, ki je nekaj let starejši od mene, vrhunski znanstvenik na svetovni ravni, pa mu je tudi težko najti pravo žensko in mi je rekel: »Veš kaj, očitno bova morala zjutraj zgodaj vstati in se spraviti na tržnico; tam bodo prave ženske! Tiste v lokalih in na prireditvah niso nujno najboljše.« Strinjam se z njim, me bo pa verjetno zdaj spet kdo napadel, zakaj žensko povezujem zgolj s kuharico. (Nasmeh.) Pri moškem in pri ženski se pokažeta nekakšna skrbnost in odgovornost, če gresta zjutraj na tržnico in kupita kaj, kar se bo pripravilo čez dan. To je že lep znak.

Ste kdaj iskali žensko na medmrežju, tindru in podobno?

Ne, nikoli. Ne bi niti ne znam. Hm, kaj če bi poskusil? (Smeh.)

Kaj pa če organizirate kakšen dogodek, ples v slogu Pepelke na gradu z naslovom Jan izbira svoje dekle?

Ah, kje, s tem bi se izgubil ves čar! Takšnih stvari se ne sme tržiti. Pljunil bi v nekaj čistega. To je enako, kot če bi nekomu, ki je veren, govoril čez njegovega boga.

Nekateri ljudje bodo o znanih zmeraj kaj govorili, tega ne moreš nadzorovati. Ali ni smešno, da se v tej naši tako zelo liberalni družbi še vedno predstavlja homoseksualnost kot nekaj hudega? Pa tudi če bi bil gej, kaj potem? Imam ogromno prijateljev, ki so homoseksualno usmerjeni, s tem nimam težav. 

V medijih se vrtimo v začaranem krogu, ko se vsake toliko kdo na novo spomni, sploh kadar že nekaj časa nimate »uradne« punce, da ste gej; pred kratkim sem na facebooku videla javni poziv gospe, zakaj že enkrat ne priznate, da ste slovenski Ricky Martin?

Oh, kako bi mi bilo v življenju laže! (Nasmeh.) Po mojem se moški med seboj veliko bolje razumejo, govorim o moški naravi. Stvari so bolj jasne. (Smeh.) Nekateri ljudje bodo o znanih zmeraj kaj govorili, tega ne moreš nadzorovati. Ali ni smešno, da se v tej naši tako zelo liberalni družbi še vedno predstavlja homoseksualnost kot nekaj hudega? Pa tudi če bi bil gej, kaj potem? Imam ogromno prijateljev, ki so homoseksualno usmerjeni, s tem nimam težav.

Seveda, dokler se ohranja raven dostojnosti in ne gre za vsiljevanje radikalnih stališč.

Saj je tudi pri heteroseksualnih parih tako, da ni za nikamor, če se bosta zdaj sredi hotela pred vsemi dva začela lizariti!

Se strinjam. Ali trenutno imate kakšno ljubezensko razmerje?

Ja, imam razmerje, ki traja že šest let. Ona pride in gre in je razburljivo.

Res? To je torej odprto razmerje?

Ne. Kadar sva skupaj, je vse zelo intenzivno. Nimam več želje po površnih seksualnih razmerjih. To bi lahko opisala moja pesem Čao lepa, ki govori o ženski, ki se sprehaja čez vse tvoje življenje in vsakič naredi vihar. (Smeh.) To je super! Ne vem pa, kaj bo nastalo iz tega.

Če ne drugega, spet kakšna globoka romantična balada, polna neuresničenega hrepenenja ali neskončnega upanja. Kaj pa če morate v resničnem življenju narediti tisti usodni korak in poklekniti pred omenjenim dekletom z zaročnim prstanom?

Kadar nekdo potrebuje to, da bi se premaknil naprej, intelektualno ni na najvišji ravni.

Zakaj? Gre za zavezo, odločitev, o kateri sva se prej pogovarjala.

Ali res potrebujemo takšno simboliko?

Seveda, saj tako tudi pred drugimi pokažeta, da sta skupaj, par.

Ah, dandanes narediš samo skupni selfi, pa takoj vsi vedo! (Smeh.)

Kraljevati bi morale feminilne kvalitete, ki jih imamo v sebi tudi moški. Takrat ko se bo to zgodilo, bo ženska šele zares svobodna. 

Vsekakor v intimnem odnosu potrebujemo stalne doživljaje, ki nas prebujajo oziroma ohranijo strast, vendar se lahko ta včasih prevesi tudi v negativo. Kako določiti pravo mejo?

Za to ne potrebujemo nujno visoke umetnosti in znanosti. Stvari so lahko zelo preproste, pa imajo sok. In ko se že pogovarjava tudi o mladini, mislim, da je skrajni čas, ko bi morali ljudje zahodnega sveta vzpostaviti feminilno hierarhično lestvico, saj je še vedno zgolj maskularna. Tako moški kot ženske imamo v sebi feminilno in maskularno plat. Zgodovina je pač takšna, da zadnjih sto let in še malo v zahodnem svetu ni več takšne lakote, kot je bila nekoč, ko so se morali ljudje na tisoče let boriti za preživetje – loviti, nabirati ali pridelovati hrano – in logično je, da se je zato uveljavila predvsem maskularna plat. Odkar osnovnega boja za preživetje ni več, saj glede na nekdanje stanje živimo v družbi obilja, je prišel čas za čustvenost, ustvarjalnost, intuicijo. Vse te tri tipično feminilne lastnosti lahko končno zadihajo! Vsa energija, ki se izgublja v feminističnem aktivizmu, je usmerjena v to, da bi bila ženska uspešna, da bi plezala po maskularni lestvici. Povsem napačno! Boriti bi se morale za vzpostavitev feminilne lestvice! Posledično ne bi bile več stalno v nekakšnem krču, ko živijo v popolnem nasprotju s svojo naravo.

Torej bi morali imeti maskularno lestvico za moške in feminilno za ženske?

Ne, temeljna človeška lestvica ne bi smela več biti maskularna, ampak feminilna! Maskularna bi preprosto odpadla. Kraljevati bi morale feminilne kvalitete, ki jih imamo v sebi tudi moški. Takrat ko se bo to zgodilo, bo ženska šele zares svobodna.