Najbrž ni pretirano, če rečem, da gre za novost pri nas. V Sloveniji s projektom WEF orjete ledino. Kaj natančneje sploh je?

V Sloveniji še ni izobraževalne agencije, ki bi ponujala brezplačno svetovanje na tem področju. V drugih državah nam stranke že zaupajo, a pri vstopu v novo državo je vedno težko poskrbeti za to, da te spoznajo. Projekt bi natančneje najbolje opisala tako, da gre za možnosti in pomoč mladim pri študiju na univerzah v tujini.

Študij v tujini ima brez dvoma ogromno prednosti. Že samo življenje v tuji državi in novopridobljena samostojnost zagotavljata študentu izjemno izkušnjo. Mednarodno okolje omogoča spletanje številnih prijateljstev, ki bodo kasneje prerasla v dobre mednarodne povezave, gledati je namreč treba dolgoročno. 

Kako velik je po obsegu slovenski izobraževalni center?

Za zdaj sva v Sloveniji dve osebi, nameravamo pa se širiti. Obe sva izobraževalni svetovalki, šolani pri izkušenih kolegih iz drugih držav, kjer Integral deluje z že 25-letnimi izkušnjami: Hrvaške, Albanije, Bolgarije, Romunije in Litve. Sama sem tudi šolana svetovalka za program Work & Travel USA.

Ali projekt že prodira v zavest Slovenk in Slovencev?

Lansko jesen je bil naš dogodek World Education Fair v Ljubljani prvi izobraževalni teh dimenzij v Sloveniji in odziv je bil odličen. Iskreno rečeno je tudi nas same prijetno presenetilo. Veliko mladih se zanima za študij v tujini, vendar pa ne vedo, kje začeti, kako se lotiti iskanja. Zato smo se tudi odločili organizirati dogodek, saj smo želeli mladim približati možnosti, ki se jim ponujajo pri študiju v tujini ter financiranju. V Sloveniji prevladuje splošno mnenje, da je študij v tujini drag, in veliko obiskovalcev sejma je bilo začudenih, ko so videli, da pravzaprav ni tako nedosegljiv. Poleg tega obstajajo številni mehanizmi za študente EU, ki finančno breme še dodatno zmanjšajo. Zanimivo je bilo videti mlajše, predvsem dijake, ki so bili že kar odločeni, kaj si želijo v prihodnosti, in tako je najlaže pristopiti k problemu. Seveda pa je eden izmed najlepših delov naše službe, ko vodimo dijaka od trenutka, ko se mu ne sanja, kaj bi želel v življenju početi, do uspešne prijave na želeno fakulteto v tujini. To storitev brezplačno ponujamo za več kot dvesto partnerskih inštitucij po vsem svetu.



Ravno to sem hotel vprašati, namreč kako je glede velikosti, povezovanja in dosega v tujini. Za katero področje, fakulteto, državo je največ zanimanja?

Najbolj iskani državi za študij v tujini sta Velika Britanija in Nizozemska. V Veliki Britaniji študente pritegnejo predvsem raznovrstnost in kakovost študijev v angleškem jeziku ter univerze, ki so kar nekajkrat večje kot pri nas in tako ponujajo številne programe, pri čemer lahko prav vsak najde kaj, kar mu je pisano na kožo. Nizozemska privlači študente z nizkimi šolninami ter modernimi kampusi. Študij pri njih poteka v manjših skupinah in tako omogoča lažje učenje ter bolj individualen pristop. Univerze na Nizozemskem slovijo po vsem svetu po kakovosti, kar trinajst se jih uvršča med dvesto najboljših na svetu.

Kako pa je, nasprotno, z zanimanjem tujih univerz za slovenske študente?

Na omenjenem dogodku so nas obiskali predstavniki univerz iz dvanajstih držav, kar kaže na zanimanje tujih univerz, prepričani pa smo, da bo raslo iz leta v leto.

Kakovost študija je v tujini popolnoma drugačna. Učni materiali so napredni ter odsevajo trenutno dogajanje. Predavanja vedno potekajo v manjših skupinah in tako zagotavljajo bolj oseben stik s profesorjem, ki omogoča hitrejše in bolj poglobljeno učenje. 

Prej ste rekli, da sta najbolj iskani državi za študij v tujini Nizozemska in Velika Britanija. Katere fakultete pa bi izpostavili po kakovosti izobraževanja?

Seveda so vse fakultete v tujini, s katerimi sodelujemo, kakovostne, vsaka pa izstopa po svoje. Univerza Coventry iz Velike Britanije denimo s širokim izborom študijev ponuja specializirane programe na visoki ravni, njihov program filmske produkcije in fotografije pa je znan kot najboljši v državi. Zelo visoko se uvršča tudi program strojništva. Univerza je 12. najboljša v Veliki Britaniji in s svojimi povezavami s podjetji ponuja študentom možnosti tako imenovanega mreženja in spoznavanja industrije. Tilburg na Nizozemskem izstopa po študijih družboslovja in humanistike ter psihologije. Študentom resnično daje najboljše možnosti na tem področju, tudi na splošno so uvrščajo med najbolje rangirane univerze na svetu. Univerza Falmouth v Veliki Britaniji navdušuje s kakovostnimi programi umetnosti, v čemer prekosi vse konkurente. Tudi De Montfort v Veliki Britaniji, ki je ena izmed najhitreje rastočih univerz, se uvršča visoko na lestvicah kvalitetnega študija. Še bi lahko naštevala, saj se prav vsaka v čem odlikuje.



V čem vidite prednost izobraževanja v tujini? Oziroma zakaj bi nekomu svetovali in priporočali študij zunaj?

Študij v tujini ima brez dvoma ogromno prednosti. Že samo življenje v tuji državi in novopridobljena samostojnost zagotavljata študentu izjemno izkušnjo. Mednarodno okolje omogoča spletanje številnih prijateljstev, ki bodo kasneje prerasla v dobre mednarodne povezave, gledati je namreč treba dolgoročno. Študij je velikokrat bolj specifičen in usmerjen, kar pomeni, da se bo študent res usmeril v to, kar ga zanima, in ne bo izgubljal časa z drugimi predmeti. Univerze v tujini so bolje opremljene in imajo tehnološko izpopolnjeno opremo in pripomočke. Programi so napredni in v koraku s spremembami v industriji.

Lahko primerjamo študij v tujini in pri nas? V čem je to izobraževanje najbolj privlačno za slovenske študente?

Kakovost študija je v tujini popolnoma drugačna. Učni materiali so napredni ter odsevajo trenutno dogajanje. Predavanja vedno potekajo v manjših skupinah in tako zagotavljajo bolj oseben stik s profesorjem, ki omogoča hitrejše in bolj poglobljeno učenje. Veliko več je praktičnega poudarka, dela v resničnih projektih ter sodelovanja s podjetji. Nekatere univerze celo vključujejo obvezno prakso, kjer študentom omogočijo pridobitev izkušenj v priznanih podjetjih, kar jim kasneje olajša vstop na trg dela. Največja razlika med študijem v Sloveniji in tujini je predvsem način. Zastarane učilnice zamenjajo moderni ter tehnično opremljeni kampusi, ki omogočajo nemoteno učenje ter raziskovanje. Študentje imajo dostop do materialov, ki jim v Sloveniji niso dosegljivi, učijo pa se od strokovnjakov iz industrije. Univerze v tujini se veliko posvečajo stiku s podjetji in tako že pred koncem študija povezujejo študente z morebitnimi delodajalci. Pomemben je tudi odnos profesorjev. Ti so mentorji in kolegi študentom od prvega dne pa vse do prve zaposlitve. To je ena izmed stvari, ki je slovenski študentje niso vajeni, je pa izjemno pomembna pri osebnem in profesionalnem razvoju posameznika.

Slovenski šolski sistem je poznan kot dosleden in kakovosten, tudi znanje angleščine povprečnega slovenskega študenta je dobro, zato so na tujih univerzah zaželeni in dobro sprejeti. 

Prišla sva do točke, ko se postavi vprašanje, koliko je (že) zanimanja za takšen študij v tujini in kakšne so sploh možnosti, pogoji za povprečnega slovenskega študenta?

Sodeč po prvih odzivih, ki smo jih prejeli od slovenskih študentov, je zanimanja ogromno. Večina bodočih študentov pa se srečuje s težavo, da ne vedo, kako pristopiti k študiju v tujini, kje pridobiti informacije, kaj potrebujejo za vpis, kolikšen je znesek šolnine ipd. Študij v tujini je popolnoma dosegljiv za povprečnega slovenskega študenta, države pa ponujajo veliko možnosti financiranja. Velika Britanija recimo daje možnost posojila za kritje celotne šolnine, plačilo pa mora študent odplačevati, ko in samo če začne služiti nad mejo, ki jo določi angleška vlada. Če je nikoli ne preseže, univerza meni, da ga ni dovolj dobro pripravila na trg dela, šolnine pa mu ni treba odplačevati. Nizozemska privlači z nizkimi šolninami, za katere ponuja še številne finančne spodbude s štipendijami in nepovratnimi sredstvi. Veliko študentov se odloča tudi za delo ob študiju. Možnosti je torej veliko in odločno nasprotujemo mitu, da je študij v tujini nedosegljiv za slovenske študente. To preprosto ni res.



Dobro, ampak tudi študij na slovenskih fakultetah je kakovosten. Nekatere v tujini uživajo ugled.

Slovenski šolski sistem je poznan kot dosleden in kakovosten, tudi znanje angleščine povprečnega slovenskega študenta je dobro, zato so na tujih univerzah zaželeni in dobro sprejeti. Večina študentov se po naših izkušnjah dobro znajde in vključi v tamkajšnji sistem.

Zadnja leta veliko in redno poslušamo o t. i. begu možganov. Kolikšen delež slovenskih študentov se po koncu študija odloči za življenje v tujini? In nasprotno, koliko tujih, ki pridejo k nam, ostane tu?

Trenutno je na študiju v tujini 3000 slovenskih študentov. Diplome tujih univerz so priznane povsod na svetu, tako da se študentje lahko prosto odločijo, kje bi želeli nadaljevati svojo kariero, ni pa jim treba ostati v državi, kjer so študirali. O begu možganov na tuje osebno menim, da sam študij v tujini ne pomeni nujno tega. To, da se slovenski študentje želijo šolati na najboljših univerzah na svetu v mednarodnem okolju in jim je to šolanje bolj dostopno, je tako za študenta kot za Slovenijo lahko le pozitivno, ne glede na to, kje se bodo odločili nadaljevati kariero. Četudi se bo del njih odločil ostati v tujini, bodo drugi prinesli nazaj obilo znanja in izkušenj iz mednarodnega okolja, kar je lahko v širšem smislu le pridobitev. Menim, da bodo novoizobraženi študentje gonilo Slovenije čez nekaj let.

Povpraševanje je po študijih, ki se prilagajajo novi tehnologiji, kot na primer biotehnologija, arhitektura, strojništvo, finance, digitalni marketing in podobni. 

Študij je še bolj kot doslej povezan tudi s stroški, kar je glede na razmere zagotovo velikokrat ovira. Je to, kar ponujate pri vas, zato po vašem študij prihodnosti?

Možnosti je ogromno, mi pa smo tukaj, da jih pomagamo raziskati ter najti pravo rešitev za vsakega posameznika. Vsakemu bodočemu študentu želimo pomagati najti področje, ki ga zanima, ter mu pomagati do uresničitve njegovih sanj. Naše delo je tudi informiranje o vseh stroških, ki jih lahko pričakuje v določeni državi in mestu, ter možnostih, ki so jim na voljo kot študentom EU. Posojila, štipendije, nepovratna sredstva, študentsko delo itd.

Kaj je študij prihodnosti? Katera smer, področje bodo prednjačili?

Glede na trende je informatika ključna za razvoj, na to pa kažejo številne službe na tem področju, ki še pred desetimi leti niso obstajale. Povpraševanje je po študijih, ki se prilagajajo novi tehnologiji, kot na primer biotehnologija, arhitektura, strojništvo, finance, digitalni marketing in podobni. Ali pa se študentje odločijo za dve smeri, ki se lahko dopolnjujeta, na primer psihologija in ekonomija. Tako so bolj zaposljivi, saj postaja trg dela vedno zahtevnejši in je treba obvladovati več področij.