»Imam dva 'modusa operandi‘ – prvi je ta, da intenzivno in veliko delam, pri drugem intenzivno razmišljam. V tej drugi metodi delovanja si mi uspe izbojevati prostor, kjer me vsakodnevne obveznosti ne dosežejo – lahko le za nekaj minut ali ur v dnevu ali občasno tudi za dan, dva. To je moja idealna sprostitev in regeneracija, prav blagodejna za telo, saj v tem stanju popolnoma mirujem. No, in iz teh mojih meditativnih stanj se je rodila tudi že marsikatera drzna ideja. Za telo in dušo pravzaprav skrbi moj Fix, višavski terier, ki me vsak dan spravi v gibanje in naravo. Na dolgih sprehodih imam čas za pobege v aktivno razmišljanje. Svojo žensko dušo pa tudi rada pocrkljam s čim lepim in mikavnim. Uravnotežiti sebe se mi zdi ključno za vsakogar izmed nas – kaj izberemo, morda niti ni tako bistveno. Glavno, da je nam všeč! Konec leta je čas, ko se zazremo vase, in tak 'postanek‘ je vedno dober. Za družino, odnose, za poslovne zadeve, za vse! Ko sem bila mlajša, sem odraščala v družbi kulturnikov in veliko časa smo preživljali skupaj. Zdi se mi, da smo mi gledališčniki posebna vrsta ljudi – naše družine so večje. Seveda – obožujem praznični čas, prijazen je. Rada ga preživljam s svojimi najbližjimi; s sinom, mami in Fixom, neizmerno pa mi je všeč tudi druženje z mojimi soustvarjalci predstav. Naše življenje je bogato, polno posebnega naboja, medsebojnega spoštovanja, kreativnosti in smeha. Ti trenutki so tisti, o katerih potem razmišljam ob koncu starega leta in h katerim težim v novem.«