Efi, vrhunec vaše kariere je bil nedvomno nastop na olimpijskih igrah v Sydneyju leta 2000, a pot do tja je bila zelo dolga in naporna. Jo lahko na kratko opišete ?

Moja športna pot se je začela že zelo zgodaj, kajti kot otrok sem trenirala kar veliko disciplin, ki so bile na razpolago v Medvodah, tek na smučeh, smučanje, tenis, gimnastika, odbojka … To je bilo v zgodnjem šolskem obdobju, do petega razreda osnovne šole, potem pa smo v šoli začeli metati žogico, jaz pa sem jo metala zelo daleč, veliko več kot fantje. Uvrstila sem se tudi občinsko tekmovanje in bila zelo uspešna, tam pa je opazil tudi moj prvi trener, Marjan Černe, ki me je potem povabil na trening metov. Jaz sem mislila, da bom metala žogico, on pa mi je ponudil kopje! No, tako se je začelo, kariero pa sem končala leta 2004.  

Zakaj pa ste se poslovili od tekmovanj? Je bila odločitev težka?

Od tekmovanj sem se poslovila zaradi poškodbe rame, ki se je začela sicer že v letu 2001. Ne, odločitev ni bila težka, saj sem imela že druge cilje in načrte.

Ostali ste zvesti športu, ljubezen do gibanja uspešno prenašate na mlajše generacije. Ste torej že od nekdaj vedeli, da boste svoje življenje tudi po koncu profesionalne kariere zapisali športu?

Da, že od mladih nog sem si želela delati v športu, tako da sem se po končani osnovni šoli vpisala na športno gimnazijo v Šiški, potem tudi na fakulteto za šport. Vedno so me zelo zanimali sami procesi v treningu, tako kot na rekreacijskem nivoju kot tudi seveda v vrhunskem športu. Redno sem se udeleževala tudi različnih izobraževanj, seminarjev ... V našem društvu se veliko posvečamo vadbi otrok različnih starostnih skupin, vadbi za odrasle, fitnesu za ženske, moške, krožnim vadbam, funcionalnim vadbam, tečajem rolanja, rojstnodnevnim zabavam, individualnim vadbam, rekreacijam za mlade in dijake … Naše društvo organizira tudi medvoški tek, to je cestni tek na 5, 10 in 20 km, letos že osmega zapovrstjo.

Po moji oceni raven gibalnih sposobnosti pada. Otroci se v prostem času preprosto premalo gibljejo! Na eni strani se sicer zelo počasi povečuje število gibalno nadarjenih otrok, na drugi se veliko hitreje povečuje število gibalno nekompetentnih otrok, sredina pa je vse ožja.

V vašem društvu, ki deluje v domačih Medvodah, se torej urijo različne starostne skupine, najmlajši pa tudi nekoliko starejši in nosečnice. Kakšen izziv je za vaditelja poučevanje različnih generacij? 

Športno društvo Efi ima več kot 300 aktivnih članov. V društvu imamo štiri trenerje za različna področja, tako da si delo malce porazdelimo, vendar drži, da ima vsaka vadbena skupina svojo specifiko, tako da je res užitek delati tako z najmlajšimi kot malo starejšimi.

Največ vadb namenjate otrokom. Mladi so znanilci prihodnosti – kakšne so po vaši oceni gibalne sposobnosti sodobnih otrok, mladine?  

Menim, da je gibalne sposobnosti otrok je treba razvijati že zelo zgodaj. Gibalne sposobnosti so naravne dednosti, ki so odgovorne za izvedbo našega gibanja, ne smemo jih enačiti s spretnostmi, ki so pridobljena, naučena znanja. Ena najpomembnejših odločitev v življenju otroka, ki jo boste sprejeli, je njegovo sodelovanje v športih, ki bodo okrepili njegove gibalne sposobnosti. Kajti skozi šport bo otrok začel razvijati občutek za ritem in hitrost, za dojemanje prostora in časa, se skozi igro z vrstniki začel zavedati drugih otrok in odraslih ter s socialnega vidika začel spoštovati raznolikost in upoštevati drugačne želje. Z gibanjem, ki krepi telo in duha, otrok zaznava in se počasi začne zavedati svojega telesa, ga preizkuša, ugotavlja, kaj zmore in česa ne, ter tako kot mi, tudi on ob uspehih doživlja ponos in veselje. Šport ne vpliva torej blagodejno le na njegovo telo in gibalne sposobnosti, temveč tudi na kognitivne procese, čustveni ter socialni razvoj in najpomembnejše, na samopodobo.

Po moji oceni raven gibalnih sposobnosti pada. Otroci se v prostem času preprosto premalo gibljejo! Na eni strani se sicer zelo počasi povečuje število gibalno nadarjenih otrok, na drugi se veliko hitreje povečuje število gibalno nekompetentnih otrok, sredina pa je vse ožja. Tudi s samim gibanjem in učenjem motorike začnejo prepozno – zelo pomembna leta za učenje so med tretjim in šestim letom. 

Otroci pogosteje gledajo televizijo, pa zrejo v telefone, igrajo igrice, ni več toliko proste igre, ker imajo otroci kup obveznosti ... Redki so otroci, ki so popoldne zunaj in se prosto igrajo – a prav s prosto igro se otroci učijo raznih spretnosti! 

Zakaj takšne razlike – nekoč ni bilo na voljo toliko tečajev in vadb, tudi naših staršev niso toliko javno ozaveščali o pomenu rednega gibanja, pa smo bili kot otroci mnogo spretnejši, močnejši, vzdržljivejši. Katere pomanjkljivosti največkrat opazite pri vadbah med najmlajšimi?  

Da, včasih ni bilo toliko vodenih vadb, ker so bili ljudje fizično bolj aktivni, ni bilo toliko avtomobilov in so ljudje več hodili, danes otroci manj pešačijo do šole, številne namreč pripeljejo starši. Otroci pogosteje gledajo televizijo, pa zrejo v telefone, igrajo igrice, ni več toliko proste igre, ker imajo otroci kup obveznosti ... Redki so otroci, ki so popoldne zunaj in se prosto igrajo – a prav s prosto igro se otroci učijo raznih spretnosti!

Katere gibalne šibke točke bi torej morali pri mladih najbolj krepiti in kako?

Otrokom bi morali približati šport tako, da ga ne vsiljujemo, ampak šport prikazati na zabaven način. Omejiti bi morali gledanje televizije, z lastnim vzgledom bi morali otrokom priljubiti šport. Pomembno je aktivno igranje z otroki v popoldanskem času, večkrat se odpravite v naravo, učite otroke tako, da jim sami pokažete določene gibe … ne samo iz kavča!

Vašo mladost so zaznamovali resni treningi – pa ste vendarle našli čas za igro na prostem z vrstniki.

Vedno sem našla tudi čas za igro z vrstniki v domačem okolju, veliko pa sem se družila s športnimi prijatelji, s katerimi sem prebila večino časa.

Otroci, ki so bolj aktivni, se lažje učijo, lažje sledijo pouku, imajo boljšo koncentracijo in za šolo porabijo manj časa kot neaktivni otroci. Redna vadba vpliva tudi na boljše počutje otrok, krepi imunski sistem.

Koliko in kakšnega gibanja potrebujejo naši otroci in mladostniki? 

Otroci in mladostniki potrebujejo vsakodnevno gibanje. Redno in zadostno gibanje je še zlasti pomembno pri otrocih in mladostnikih, saj vpliva na njihov celostni razvoj. Pri otroku, ki se bo redno gibal, bo to pozitivno vplivalo na razvoj in zdravje tako motoričnih sposobnosti kot na mišice, zdravje sklepov in razvoj fine motorike. Otrok, ki je aktiven, se prek tega nauči, da so za doseganje rezultatov potrebni odločnost, vztrajnost in disciplina. Otroci, ki so bolj aktivni, se lažje učijo, lažje sledijo pouku, imajo boljšo koncentracijo in za šolo porabijo manj časa kot neaktivni otroci. Redna vadba vpliva tudi na boljše počutje otrok, krepi imunski sistem.

Igre na prostem je veliko manj kakor včasih, vse več otrok pa se že od prvih let redno in resno udeležuje različnih treningov in vadb, kakor da bi vsi merili na profesionalno športno kariero. Je tako zgodnje 'novačenje' dobro ali zgolj prehitro spodbuja tekmovalnost? 

Moje osebno mišljenje je, da je to mnogo prehitro, zato je tudi naše društvo usmerjeno k netekmovalnim športom, zelo pomembno pa je, da se otroci naučijo osnov atletike, gimnastike, ritma, koordinacije že v predšolskem obdobju. V našem društvu poudarjamo, da morajo otroci prek igre usvojiti določena znanja in gibanje in ne prek tekmovalnosti. Mislim, da vsaj do šestega ali sedmega razreda ne bi bilo treba otrok spodbujati v tekmovanje. Mlajši otroci neuspehe doživljajo zelo stresno, saj še niso zreli za tekme. Te še odrasli doživljajo zelo stresno, kaj šele otroci! 

Kako šport v prostem času po vašem vpliva na posameznikova telo in duha, zakaj je pomembno, da se gibamo?

Šport je nuja. Tako kot si vsako jutro umijemo zobe, je nujno vsak dan poskrbeti za svoje telo in ga tako pripraviti na napore, ki nas bodo doleteli bodisi v službi bodisi v šoli. Meni šport pomeni vse: je moja velika ljubezen, tako od ukvarjanja na rekreacijski ravni kot do profesionalnega športa. Želim si čim dlje ostati v športni pravljici. Šport mi je dal bogastvo, ogromno izkušenj, znanja, občutkov. Biti aktiven je neprecenljiva vrednost, v kateri je treba neizmerno uživati.