Da so številne avtoimune bolezni posledica potlačenih čustev in razbitih sanj, da psihosomatika jasno kaže, da človek, ki ubije strast, ubije dušo, ni odveč ponovno opozoriti. Pravijo, da tako, kot čutimo v ljubezni, živimo v življenju. Smo še sposobni zdravo čustvovati ali se le zaklepamo v ječe in ostale svetle ptice skušamo ujeti in zapreti skupaj z nami? Smo sposobni brez obsodb razumeti oba spodnja protagonista zgodbe, Poli in Gospodarja? Brez obtoževanj moške ali ženske »nravi«? Partnerstva so polje učenja in pogosto številnih odrekanj za vse vpletene.

Kdo je Gospodar? To je moški, ki rad obvladuje ženske, zlasti pa manipulira z njimi na prikrite načine, da v njih vzbudi željo. Rad se razume in vidi kot vodilnega samca in strašno mu godi, da so številne sodelavke vsaj malo naskrivaj zaljubljene vanj. Na teh ravneh se mnogi hranijo, hranijo s čustveno energijo drugih, njihovo pozornostjo in naklonjenostjo, brez da bi vračali prejeto. 

Tako se je Poli znašla v čudnem krogu ujetništva, kjer je razmišljala celo o pravilnosti vsakega diha. Da si je za nedosegljivega moškega izbrala prav nekoga, ki je deloval kot Gospodar, ni niti tako nenavadno. Manjki, s katerimi se sooča vsako odraščajoče dekle, so številni, zlasti v dobi informacijskih tehnologij, ki realno pogosto slikajo kot virtualno. A Poli se z novimi tehnologijami ni ukvarjala, so ji pa pomagale, da je na koncu poiskala izhod. Torej, kdo je Gospodar? To je moški, ki rad obvladuje ženske, zlasti pa manipulira z njimi na prikrite načine, da v njih vzbudi željo. Sposoben je pripomniti kakšen nedolžen komentar, v katerega vloži pričakovanje, ki naj bo v občudovanju. A do meje, ki jo on sam postavi kot možno. Naš Gospodar se rad razume in vidi kot vodilnega samca in strašno mu godi, da so številne sodelavke vsaj malo naskrivaj zaljubljene vanj. Ni lepšega zmagoslavja kot napajati se v energiji čustev, ki ti jo dajejo dekleta in žene, ki še ne razumejo psihologije spolne želje ali romantičnega pričakovanja, ki poganja marsikatere odnose. In ja, na teh ravneh se mnogi hranijo, hranijo s čustveno energijo drugih, njihovo pozornostjo in naklonjenostjo, brez da bi vračali prejeto. In tako je bila Poli ena od mnogih, ki so sedele v večji sobi, vsaka za svojim računalnikom. Gospodar ni bil le šef, pač pa lastnik. Verjetno bi ga lahko opisali kot narcisa, a sebe je razumel kot nekoga, ki ve, kaj je prav. In ki razume razliko med dobrim in zlim. Lahko bi ga opisali z besedami Jacquesa-Alain Milerja kot plemiča, »le noble«. Opredeli ga kot gospodarja, ki žrtvuje svojo željo idealu jaza. In za Gospodarja je bil njegov ideal jaza lojalnost in zvestoba. Tako poslovnim partnerjem kot ženi. Seveda se ni zavedal, kako promiskuitetno dejansko deluje in na kakšne subtilne načine priklepa svoje čebelice na njegov edini panj. 

Znal jih je angažirati, da so mobilizirale svoje sile in se zanj trudile in izpolnjevale številne naloge in obveze tudi v prostem času, saj je posel rasel, sam pa je čutil strašansko moč, v kateri je neizmerno užival. Z veseljem se je sprehajal po velikem prostoru med ženskami in dekleti in opazoval njih modo, še posebej pa je njegov pogled prikovala dolgonoga Poli, ki je bila res nekaj posebnega. Zato se je odločil in jo izbral za osebno asistentko. Ker je bila zelo delovna in sposobna, je ženi z lahkoto argumentiral, zakaj dela zanj. Da je večkrat pripomnil kakšno takšno ali drugačno šalo, o njegovih čebelicah, lisičkah in pridnih delavkah, so seveda opazili tudi moški, ki so bili v podjetju v manjšini. In videli so tisto, kar ženske niso. Subtilno zapeljevanje in obvladovanje samic je generično dejstvo tudi naše vrste, ne le živalskih, in vodilni samec tako nadzoruje vse izmenjave, od poslovnih, strokovnih, čustvenih do tistih, ki zadevajo željo. Poli se je seveda sčasoma ujela v čudno razmerje moči z Gospodarjem, v katerega se je zaljubila. Nanj je mislila tako podnevi in ponoči in se trudila, da je v njegovih očeh postajala nekaj več. Ponoči je delala in iskala po medmrežju vse tisto, kar je dodatnega zahteval od nje. Rad jo je pohvalil pred vsemi in njuno strastno energijo so opazili vsi, le onadva je nista nikdar obelodanila. Gospodarjev ideal jaza je bil premočan. Napaka ali prekršek, ki ga veli njegov status ustvarjalca, kreatorja in poslovneža bi kot paralelna ljubezenska veza vse postavila na glavo in kocko. Zanimivo je, da je Gospodar svoje poželenje pretakal v delo in vedno nove zadolžitve, saj je v prvi vrsti ljubil svoj poklic. Bolj kot vse ostalo. In predvsem, rad je imel sebe in lažno podobo o sebi, ki ga je v globinah zadovoljevala.

Poli mu je nekega večera na poti s konference zaupala, kaj čuti do njega. Pred tem pa se je po spletu vpisala na program opolnomočenja žensk, kjer je prepoznala, kako močno je ujeta v ta odnos, ki nikdar ne nudi izpolnitve. Zato je tvegala in mu razkrila čustva. Zrel odrasel moški bi se soočil z njimi in se z žensko mirno pogovoril, a Gospodar je planil v kričanje in jo postavljal pred dejstvo, da je ona tista, ki kvari njun odnos. Da je njemu le do njenega dela in njenih znanj, da pa je ostalo, torej romantika in intima, rezervirano za družino in ženo, ki je najboljše bitje pod soncem. Ker je bila pot dolga, je Poli hlastala za zrakom, saj ni mogla razumeti, da lahko moški tako prvinsko zanika čustva. Začela je čutiti njegovo agresijo in prvič v življenju se je zbala. Z zanikanjem je teptal njeno dostojanstvo. Pričela se je tresti, kar je Gospodarja še posebej ujezilo. Sunkovito je ustavil avtomobil na odročnem delu ceste in jo pričel otipavati povsod in kričati, da lahko dobi, kar je tako zelo želela. Da se je v njem zbudil gon po posedovanju in lastninjenju, in da bi Poli lahko postala žrtev posilstva, je jasno. Za njima se je v ravno pravem trenutku pripeljal velik avtodom, s psi in tremi otroci, ki so kot blisk švignili iz avtomobila v grmovje. Gospodar se je ozavestil in pričel slikovito jokati in prositi Poli odpuščanja. Oddrvela sta proti mestu, kjer sta pustila njen avtomobil. V smrtni tišini, ki je rezala dušo obeh.

Ko se je sam vozil domov, je zavil s ceste in jokal naprej. Zanj je bila to točka preloma, saj je prepoznal, da je vse življenje investiral v svoj veliki jaz, ki je umetna identiteta, laž in maska. Za to masko Gospodarja, človeka brez napak, se je skrival majhen fantič, ki je bil poln prepovedi, frustracij in strahu. Njegova vzgoja je bila vzgoja inhibicij; zato se ni upal niti smejati, niti misliti izven okvirjev. Sicer v osnovi lep človek se je ujel v formo Gospodarja, ki je okrog sebe širil lažne relacije, odnose in vedenje. In njegova lažna morala ga je na to viharno noč, ko je hotel Poli dokazati, da ni zaigran in nepristen, uničila.

Človek, ujet v prepoved in inhibicijo, je tako kot naš Gospodar, ujetnik libidalnega in sil nezavednega. In ženska, ki rešuje tiste, ki v svoji patologiji uspevajo, je podobna Sizifu, saj se ji skala vsakič privali nazaj. 

Kaj se je dogajalo s Poli, da je vztrajala v odnosu, kjer je izgubljala na najmanj dveh ravneh? Tudi ona je imela izgrajeno nepristno identiteto, v kateri je skrivala vsa razočaranja iz otroštva. Želela je verjeti, da lahko moškega odreši, zato je izbrala vlogo rešiteljice in bila, tako kot velja za vse rešiteljice, skoraj žrtvovana. Izgubila se je kot ženska, saj jo je Gospodar vpenjal v svoj sistem potreb in želja in jo vselej puščal praznih rok kot strokovnjakinjo, saj jo je držal zase in ji določal smeri ter poti njenega delovanja in razvoja. Poli pač ni znala poskrbeti zase in ni razumela, da mora moški žensko zaščititi in ji pomagati, da raste. In obratno, ženska mora moškega podpirati in mu dovolj zgodaj povedati, kako želi, da se z njo ravna. Poli je bila preprosta mlada ženska, nepokvarjena in čista, njena ljubezen do Gospodarja pa je bila realna, močna in požrtvovalna. Po tem dogodku sta se v podjetju srečevala naprej, a Gospodar je bil le še senca sebe. Raztresen, Poli niti pogledati ni mogel več. Poli je njegovo stisko prepoznala in se odločila, da podjetje zapusti. A do njega je še vedno čutila razumevanje, vse mu je odpustila. Pred odhodom mu je poslala sporočilo, da mu odpušča, da naj bo srečen. Morda bo našel srečo, kdo ve? Morda je sedaj čas za njuno odrešitev? Takšne zgodbe potrgajo vse maske. 

Morda je nauk takšnih zgodb v celoti preprost: vlagajmo tja, kjer naš vložek rojeva rezultat. 

Odnosi so vselej barviti, in zgodbe, ki jih pišemo, odstirajo le tančice prenosov in potreb ter želja, ki nas združujejo na naših osebnih in poslovnih poteh. Da nam je vsem skupna želja po občutenju živosti življenja, je morda tisto, kar skuša ta zgodba pokazati. A živost je vselej možna takrat, ko imamo do ljudi iskren odnos. Ko si izpovemo želje in čustva in gremo dalje. Človek, ujet v prepoved in inhibicijo, je tako kot naš Gospodar, ujetnik libidalnega in sil nezavednega. In ženska, ki rešuje tiste, ki v svoji patologiji uspevajo, je podobna Sizifu, saj se ji skala vsakič privali nazaj. Morda je rešitev uganke le v tem, da se vsak dodobra spozna in v sebi poišče tisto, kar naj bi mu dal drugi; da se ne procesira v prazno v zgodbe ljudi, ki so polne svetlih ali temnih esenc? Morda je nauk takšnih zgodb v celoti preprost: vlagajmo tja, kjer naš vložek rojeva rezultat. Če bi glavna protagonista te zgodbe to vedela, da usodnega preobrata ne bi prišlo. A ker marsikdo čuva svojo bolečino samoprevare z mejami in stenami, slej ko prej sebe ujame v lastno zanko. Morda sreča kakšno Poli, da ga zbudi, a bolj verjetno je, da v svoji ječi vztraja do konca. Kajti zrušen ideal jaza je teža, ki jo zmorejo nositi le prebujeni posamezniki, ki jih forma ne prevara in vsebina ne prestraši več. Ja, svoboda je ta točka, od koder vrnitve ni. In kar ostane, je gola resnica: prvinska, prizemljena in brezkompromisna.