Če gre za pronicljive teme, je to zares dobro, saj znanje, ki gradi in poglablja, preobraža in ostaja pomemben mejnik identitete posameznikov, v primeru zgodovinskega spomina pa naroda. Takšno znanje je živo in večno. In tako že nekaj let veliko pišemo in govorimo o več inteligencah: da ne obstaja le racionalna, v antropologiji vemo že najmanj stoletje. Da so pomembne prostorska, geometrijska, glasbena, umetnostna, subtilna, čustvena, znotraj osebnostna, medosebna in ostale inteligence, ni neznanka. A nekaj vedeti še ne pomeni to isto prenašati v prakso in to živeti. 

Enako velja za pojem čustvene inteligence, ki je moderen izraz in prikladna tematika tako razčiščevanja odnosov kot njihovega zapletanja. Odvisno je, kako danes razumemo moderne pojme, kot so čustvena inteligenca. Kaj torej pomeni ta besedna zveza, ta pojem? Če pobrskate po spletu, naletite na klasično delo Daniela Golemana, ki je nek gradnik nadaljnjim raziskavam. Pri diplomskih delih in ostalih znanstvenih publikacijah ugotovite, da je to pojem, ki ima mnogo referenc, kar pomeni, da ga razumevamo na veliko različnih načinov. Prek znanosti ali poljudno. Generalno gledano pa označuje inteligentno uporabo čustev. Psihologi so bolj eksaktni, psihoanalitiki še bolj. A v nekem splošnem razumevanju naletimo na precej nejasna razmišljanja o tem, kaj čustveno inteligentno sploh pomeni. Verjetno v prvi vrsti to, da smo se sposobni učiti: iz izkušnje, opazovanja, mišljenja in avto stimulacije možganov – torej sposobnosti, da mislimo takrat, ko objekta ali subjekta mišljenja ni ob nas. Ter seveda, ker je splošna definicija inteligence v sposobnosti reševanja problemov in v kreativnosti, v iskanju novih otokov smisla, idej in vizij, lahko povzamemo podobno. Pojem čustvene inteligence dejansko pomeni, da znamo uvideti neobičajne poglede na iste probleme in s tem razlogom ustvariti ustrezne rešitve.

Čustva postajajo pogonska sila marsikaterih delovnih praks, saj je jasno, da naoljen stroj dela učinkoviteje in bolje. Zato je zares na mestu vprašanje, kaj so čustva, kaj je čustvena poštenost in predvsem, ko merimo čustveno inteligenco, kaj natančno izmerimo? 

Kaj pa čustva in sposobnost manipuliranja? Čustva in iskanje poti, ki nudijo boljše rešitve? Čustva in čast? Čustva in taktnost? Čustva in delovna uspešnost? Čustva in senzibilnost? Čustva in seksualnost? Če se vprašamo, kdaj v zgodovini naše vrste so pričeli razmišljati o čustvih, ne moremo najti gotovega odgovora. Vemo, da so bila čustva za stare Grke iracionalna in razumljena kot nekoristna, nečista in nevarna, slavili so inteligenco kot znak duševne moči, nadvladujoče nad strastmi, ki človeka ošibijo…. A z razvojem visoke moderne družbe čustva postanejo osrednji del kolesja kapitalizma: o čustvih se piše, razmišlja, se jih pričakuje in želi. »Sreča« kot ameriški koncept globalizacije trka na vsa vrata in nasmeh poleg mladega urejenega in vitkega telesa zares sodi v vsako uspešno biografijo! Da ni več pomembno, kaj čutimo mi sami, pač pa kako bi znali nekaj začutiti kupci, natančno vedo guruji marketinga. Da nekaj, kar je privlačno, pozitivno in sprejemljivo, lažje prodamo in nosimo, vedo vsi, ki si želijo hitrega zaslužka na »trgih psihologije in branja značajev«, ki cvetijo domala prek treh desetletij. Čustva postajajo pogonska sila marsikaterih delovnih praks, saj je jasno, da naoljen stroj dela učinkoviteje in bolje. Zato je zares na mestu vprašanje, kaj so čustva, kaj je čustvena poštenost in predvsem, ko merimo čustveno inteligenco, kaj natančno izmerimo?

Res je, da je z naraščajočim ukvarjanjem s posameznikovim jazom in ostalimi podzavestnimi komponentami tudi trg dela drugačen. In tako so čustva stopila v središče medijskega, ekspertnega in znanstvenega zanimanja. Porasta raznih svetovalnih terapij in priročnikov za osebno rast ne gre vselej razumeti kot slabo; trend nakazuje, da ljudje množično ozaveščajo, kdo so oni sami in kam vodijo čolne svojih življenj. A, ukvarjamo se s čustvi, ki so resda pogonska sila marsikaterih akcij. Človek, ki ne čuti, ne deluje; obstane in čaka na navdih. In čustva so pogonska sila, naj gre za konstruktivno jezo, ki nas aktivira, strah, ki nas opozori ali pa veselje, ki nas vodi do tistih, ki nas osmišljajo. A vselej gre pri čustvih za visoka subjektivna stanja, ki so subtilne nravi in sodijo v dimenzije nevidnega sveta, ki deluje močneje in odločilneje, kot smo pripravljeni priznati. In ker gre za tako visoka subjektivna stanja, uvajam koncept povezovanja inteligentnosti Budnjani 4Q, kjer skušam te vrzeli metodološko karseda pokriti.

Ker se kot civilizacija vse bolj zavedamo, kako nezavedni in podzavestni mehanizmi vplivajo in spreminjajo, postajamo odprti do drugačnega. In to je že prvi, odločilni korak. Po drugi strani pa je ta korak nujen, da smo varni pred politiko emocij, ki jo obvladujejo ti, ki si s strateškimi nasmeški odprejo vrata in globokimi pogledi prevarajo misel. 

Seveda pa so vsa metodološka orodja omejena in pri vseh je vprašanje subjektivnosti in veljavnosti na mestu. In ker vemo, da so vsa naša čustva vselej del občutkov, ki jih po prevodu v svoj vrednostni sistem določimo in jim pripišemo pomen, moramo to zavedanje vselej ohranjati. Ker se kot civilizacija vse bolj zavedamo, kako nezavedni in podzavestni mehanizmi vplivajo in spreminjajo, postajamo odprti do drugačnega. In to je že prvi, odločilni korak. Po drugi strani pa je ta korak nujen, da smo varni pred politiko emocij, ki jo obvladujejo ti, ki si s strateškimi nasmeški odprejo vrata in globokimi pogledi prevarajo misel. Zato jih težko interpretiramo in še težje napovedujemo. Prepoznamo, kako je pomembno, da se naučimo abecede čustev, da smo opremljeni z veščino in sposobni razločevanja med čustveno poštenimi, iskrenimi ali izkrivljenimi vnosi.  Drži, čustva so tema, ki odpira vse tisto, kar je pod vodo, če uporabimo prispodobo Freudove ledene gore. Ki zrcali občutja, inhibicije, gone, sle, senzitivnost in senzualnost. Čutnost in »občutkovnost«, kar so parametri, ki jih še ne znamo prevesti v berljive kode jezika in številk. Verjetno je to tako s pravim razlogom, da kot bitja zavesti ostajamo nekakšna skrivnost … Ki se izmika objektivaciji in kolonizaciji. S tem smo varni. Varni v svoji človeški ranljivosti.