Tako je letos umrlo več kot sto ljudi, kar je za 17 odstotkov več kot lani. Izvemo, da se je do konca novembra zaradi vožnje pod vplivom alkohola zgodilo kar za četrtino več prometnih nesreč kot lani. Zaradi vinjenih voznikov, njihova najpogostejša starost je od 25 do 34 let, je v tem obdobju umrlo 35 udeležencev. Pri Javni agenciji RS za varnost prometa pa ugotavljajo, da je tudi vse več voznikov pod vplivom drog in drugih psihoaktivnih snovi. Na podlagi raziskave o uporabi drog in alkohola med vozniki so ugotovili, da 28 odstotkov vprašanih priznava, da uživajo droge že daljše časovno obdobje, osem odstotkov jih pove, da so kljub temu sedli tudi za volan, in petim odstotkom se je to zgodilo v zadnjem letu. Posebno kritično izpostavljajo starostno skupino med 17. in 24. letom. Ugotovili so še, da je 36 odstotkov vprašanih priznalo, da so v zadnjem letu sedli za volan pod vplivom alkohola in/ali drog.

Potem smo lahko poslušali in brali takšne pamflete: alkohol res postaja vse večji problem, zaradi alkohola umirajo nedolžni, alkohol pušča trajno invalidne itd. Ja, kaj pa mislite, da je bilo doslej? Res je, da nas je policija praviloma obveščala, da so nesreče na naših cestah zaradi prehitre, neprilagojene vožnje. Ja, ampak zakaj pa so vozniki prehitri? Ker so trezni in normalni? V današnji Oni gostimo Alenko Sever, klinično psihologinjo, ki nam razgrne marsikatero podrobnost: da je v resnici veliko voznikov na naših cestah, ki za vožnjo sploh niso primerni (govorimo o treznih), bodisi zaradi svoje agresivnosti, nevrotičnosti bodisi drugih osebnostnih značilnosti. Ko pa se denimo agresivnosti pridruži alkohol, je kombinacija premnogokrat smrtonosna. In trezne ljudi, ki upoštevajo pravila igre, se je res lahko upravičeno strah voziti po naših cestah.

Povedali so nam, da imamo zaradi alkohola za četrtino več nesreč kot lani, da se vožnja pod vplivom drog povečuje in da sta letos umrla na cesti 102 človeka. Česa še vedno ne razumemo?

Želim pa povedati: dokler se bo naša družba tako grobo in neokusno pretvarjala, da alkohol ni problem (kakor tudi vse druge droge), ker to namreč še vedno počne, bomo preštevali mrtve po cestah. Bomo obžalovali trajno invalidne, ki jih puščajo za sabo neuravnovešeni vozniki. Bomo tudi gledali razbite družine, preštevali trpinčene ter zlorabljene ženske in otroke in govorili – vsaka tretja ženska je žrtev nasilja. Zavedam se, da tudi vse več žensk pije, da se ta delež povečuje med čedalje mlajšimi; da vse več ljudi živi (zaradi najrazličnejših substanc) v nerealnem svetu, ne da bi mi sploh vedeli za to. Vsi mi se moramo vprašati, zakaj je tako. Zakaj mladi ne morejo več živeti brez opore omame?!

Če bi se naša vlada (in vse minule vlade) s tako ihto in zagnanostjo spustila v boj proti alkoholu, kot so se proti kadilcem, bi bilo zelo koristno za vse nas. Če bi samo izvajali kontrolo nad doslej zapisanim: prepoved točenja alkohola do 10. ure, prepoved točenja alkohola vinjenim gostom, prepoved prodaje alkohola mladoletnikom itd., bi bilo že nekaj storjenega. Da bi strogo omejili dostopnost in zvišali minimalno ceno alkohola (kot zdaj poskušajo Škoti), to jim pač ne gre. Ampak ne, mi alkohol še oglašujemo, z raznimi vinskimi potmi, cestami, kraljicami, prazniki ga celo vse bolj malikujemo. V resnici ga samo zlorabljamo. Posledice pa so tako vseobsegajoče, da jih na ta list ni moč popisati. Ne na kratko in ne na dolgo.

Ne vem no, vsega tega ne razumem. Imamo res alkohol zapisan v genih? Je tako močan del nas, da ne razumemo njegove rušilne moči? Da nam je vseeno za mrtve, invalidne in tudi žive? Ali pač je tudi tukaj vpliv denarja močnejši od zdravja. In pameti.