Po zakonodaji EU o ureditvi poletnega časa je treba ure premakniti dvakrat na leto, da bi upoštevali spreminjanje dolžine dnevne svetlobe in izkoristili razpoložljivo svetlobo v določenem obdobju. Večina držav članic EU ima dolgo tradicijo premikanja ure, ki sega do prve in druge svetovne vojne ali naftne krize v 70. letih prejšnjega stoletja. Za premik na poletni čas so se države takrat odločile predvsem zaradi prihranka energije in drugih razlogov, denimo varnosti v cestnem prometu ali večjih možnosti za prostočasne dejavnosti zaradi daljšega dneva, so sporočili v Bruslju.

Ureditev poletnega časa na ravni EU velja od leta 1980 in zagotavlja enoten pristop glede premika ure na enotnem trgu. Države EU so neodvisno od ureditve poletnega časa razvrščene v tri različne časovne pasove.

V preteklih letih so z več študijami preučevali učinek ureditve poletnega časa v EU na področju notranjega trga, energije, zdravja, varnosti v cestnem prometu in kmetijstvu. Komisija redno prejema odzive državljanov, ki pogosto navajajo negativne vplive na zdravje zaradi spremembe časa. Vendar nekateri pozivajo k ohranitvi ureditve, saj naj bi ta imela pozitivne učinke.

Kot so še navedli v Bruslju, bodo po posvetovanju preučili zlasti dve možnosti, in sicer ohranitev sedanje ureditve in prekinitev spreminjanja časa, pri čemer bi se države same odločile za stalni poletni ali zimski čas.

Zainteresirani lahko spletni vprašalnik, ki je na voljo v vseh uradnih jezikih EU, izpolnijo do 16. avgusta. Vprašalnik v slovenskem jeziku je dostopen na povezavi: https://ec.europa.eu/eusurvey/runner/2018-summertime-arrangements?surveylanguage=SL.