Ob drugi uri zjutraj je ura preskočila za eno uro vnaprej, kar pomeni, da je pretekla noč imela uro manj. Da preskok ni prehud, se sprememba odvije ob sproščenih nedeljah, natančneje vsako zadnjo nedeljo v marcu. Slovenija se je premiku ure pridružila že pred osamosvojitvijo, leta 1983, kazalce pa so začeli zamikati z namenom boljšega izkoristka dneva, da ljudje ne bi spali, ko zunaj sije sonce.



Točen premik ure v državi zakonsko ureja Zakon o računanju časa, ki natančno določa, kdaj v letu se premik ure zgodi. Večina držav v Evropi sledi podobni praksi in uro dvakrat letno premakne, temu se izognejo le na Islandiji. Za koordinacijo enotnega svetovnega časa UTC skrbi Mednarodni urad za uteži in mere v Parizu. V Sloveniji pa te meritve izvaja Slovenski institut za kakovost in meroslovje, ki je v okviru urada za meroslovje s svojo Cezijevo uro tudi prispeva k določanju svetovnega časa UTC. Enotni svetovni čas se določa na osnovi meritev časa v posameznih meroslovnih inštitutih po svetu s skupno več kot 300 atomskimi urami, so zapisali na spletni strani urada za meroslovje. 

Poletni čas bo trajal do nedelje, 29. oktobra, do tretje ure zjutraj.