V zgodnjih dvajsetih letih prejšnjega stoletja se je mož z imenom Ruggero Bauli odločil, da bo v majhni pekarni dal svoji strasti krila. Priučil se je skrivnosti tradicionalne italijanske peke. A njegove sanje se tukaj niso ustavile. Veliko zgodbe imajo mnogo ovinkov prav pred vrhuncem, zato je moral tudi Ruggero oditi, da bi nato lahko začel svojo zgodbo, ki traja še danes.
Argentinska slaščičarna
Njegov ovinek je bil velik. Ponesel ga je čez ocean v Argentino. Kot večina migrantov takrat je tudi on verjel, da ga čez morje čaka bogastvo. Verono je zapustil leta 1927, a je parnik z imenom Princesa Mafalda potonil. In Ruggero? Usoda je hotela, da je bil prav on eden od redkih preživelih.
Z zanosom novega življenja je v Argentini odprl slaščičarno in v nekaj letih je dajala kruh kar 40 zaposlenim.
Ko se je leta 1936 vrnil v rodno Verono, so bile argentinske izkušnje zanj dovolj, da je odprl svoj posel in kmalu postal najuspešnejši slaščičar v mestu. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je začel izdelovati pandoro, tradicionalno veronsko božično pecivo. Uspelo mu je, da pri peki pandora ni uporabljal samo starega cehovskega recepta, temveč je proizvodnjo te slaščice dvignil na industrijsko raven.
Tudi brez glutena
Dve desetletji kasneje so se mu v poslu pridružili sinovi Alberto, Carlo in Adriano. Leta 2000 se je razširil tudi zunaj meja Italije. Izdelke Bauli danes prodajajo v več kot 70 državah na petih celinah.
Skrivnost uspeha, s katerim se podjetje ponaša, je družinska tradicija. Vodja je Ruggerov potomec Michele Bauli, ki ostaja zvest dolgoletnemu prizadevanju za izključno najbolj kakovostne sestavine. V novem obdobju, ki je pred njimi, si je začelo podjetje prizadevati, da bi njihovi izdelki postali kar najbolj zdravi, prilagojeni tudi posameznikom s specifičnimi dietetičnimi potrebami, kot je glutenska intoleranca.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: