Je bilo treba koga oživljati? Ne. Torej ni panike!

Z Lorello pravita, da sta prijateljici, ona še dodaja, da sta želeli skupaj delati pogovorno oddajo. Zakaj večkrat vidimo voditeljske pare, ki jih sestavljata moški in ženska kot dve ženski?
Ja, v Sloveniji bova verjetno pionirki (smeh). So pa izbor za Pesem Evrovizije letos vodile štiri ženske in če je Evropa »zdržala« štiri, bo tudi Slovenija menda naju dve (smeh). Sva pa z Lorello sicer prijateljici in naklonjeni si zaveznici, zato se prav veselim odrskega sodelovanja in druženja ob odru.

Mislim, da bo letošnji festival MMS 38. po vrsti, prvi pa se je res zgodil pred 40. leti. Morda ni naključje, da je samostalnik melodija ženskega spola, tako kot pri marsikateri ženski se tudi tu letnica rojstva ne ujema z dejanskim številom let.      

Poznamo vas s televizije, a vodite tudi mnogo prireditev, so tiste poletne, morske prireditve bolj sproščene?
Bližina morja in božanje sonca bosta gotovo dobro dela vsem nastopajočim, če sonca le ne bo preveč in se na vajah ne bomo preveč potili (smeh). Ja, mislim, da se bomo vsi skupaj imeli lepo, prijetno in sproščeno, upam, da se bodo imeli tako tudi gledalci v Avditoriju Portorož in pred televizijskimi zasloni.

MMS praznuje 40 let, katera pesem iz zgodovine festivala je vam ostala najbolj v spominu?
Mislim, da bo letošnji festival MMS 38. po vrsti, prvi pa se je res zgodil pred 40. leti. Morda ni naključje, da je samostalnik melodija ženskega spola, tako kot pri marsikateri ženski se tudi tu letnica rojstva ne ujema z dejanskim številom let (smeh). Če prav vem, tri leta festivala ni bilo. V spominu mi je ostalo veliko morsko-sončnih melodij, vsako leto sem MMS z veseljem spremljala. No, popevk Nasmeh poletnih dni Moni Kovačič in Tople junijske noči Ota Pestnerja se ne spomnim iz prenosov, sta mi pa zelo ljubi. Vselej se me dotakne tudi Črta Slavka Ivančiča pa Lahko noč, Piran Anike Horvat in Easyjeva Nekaj med nama je nadvse lepa. In še bi lahko naštevala.

Gotovo se vam je na prireditvah zgodilo že milijon nepredvidenih reči, pravite, da jih rešujete z nasmehom. Ste se kdaj kljub temu pošteno prestrašili?
Vsakič, ko ugotovim, da stvari ne gredo po načrtih, mi malo zastaneta dih in srce zaradi odgovornosti do občinstva in organizatorjev. In se potrudim kljub temu čim bolje pripeljati prireditev do konca. A vsi smo ljudje in življenje je polno nepredvidljivosti, tudi na odru se temu ne da ubežati. Bolje kot trepetati ob takšnih dogodkih se jim je nasmejati. Enkrat mi je neka modra gospa po prireditvi, ko ni šlo vse po načrtih, dejala: »A je bilo treba koga oživljati? Ne! Torej ni panike!«