Jani Virk: Med drevesi
Zadnja knjiga Janija Virka je zbirka zanimivih kratkih zgodb, a so še dolgo odzvanjale v meni te besede in stavki, iskrivosti in tudi modre misli. Beremo lahko vsako zase, hkrati pa tvorijo subtilno celoto. Dogajajo se v našem času, lahko bi jih (do)živeli tudi mi, knjižne osebe pa so tako živo (s)pisane, da sem z njimi včasih trepetala, včasih sanjala, se tudi sama izspraševala in si na koncu izmišljala, kako bi se lahko naprej zapletala in razpletala njihova življenja. Ob vsem tem pa sem premišljevala tudi o svojih poteh in korakih in upala, da je res, kot Jani Virk zapiše v eni izmed zgodb, da »se na koncu vedno vse poravna in uredi«.


Manca Košir: Človeška ljubezen
Manca Košir si v knjigi pisem dopisuje s psihoterapevti Izidorjem Gašperlinom, Gabi Čačinovič Vogrinčič, Miranom Možino in Tomažem Flajsom. Le-ti pogumno in iskreno pred nami razgrinjajo svoje življenjske zgodbe, iskanja, žalosti, spotikanja ter tudi veselja in iskre rešitev in pomoči. Knjigo lahko beremo preprosto kot radovedneži ali globlje kot iskalci. A ni grenka, niti pokroviteljska, le odrešujoče resnična in iz nje sije upanje. Če želimo, ponuja tudi sočutno roko v pomoč. Brala sem jo s svinčnikom v roki in v njej podčrtala marsikatero misel, tudi tole Gabi Čačinovič Vogrinčič: »Vem, da so spremembe na dobro možne, dokler je človek živ.«


Desa Muck: Takole bom rekla
Razveselila sem se tudi zadnje zbirke kolumen Dese Muck, večinoma sem jih brala z nasmehom na obrazu, nemalokrat tudi bridko zategnjenim. Iztok Mlakar je knjigi oziroma Desi za popotnico »szi rešpektom« napisal: »z lahkoto in užitkom se te bere, prebrati pa te je po mojem nemogoče.« Pater Karel Gržan pa pravi, da branje Desinih kolumen »poleg užitka prinaša tudi ozdravitev, saj celo težka vprašanja izpostavi humorno, da se bralec lažje sooči z njimi. Zato bi morale biti na voljo ne le v knjigarnah, pač pa tudi v lekarnah, morda celo na recept.«