Ki pa seveda ni trajal. Ni mogel trajati. Kajti za spremembo zunanjega videza dam, ki delajo na TV Slovenija, je treba spremeniti vsaj dvoje. Prvič: nujno je treba zamenjati osebo ali osebe, ki dame na TV oblačijo. In drugič: nujno je treba dopovedati damam, ki delajo na TV Slovenija, da tam ne delajo za to, da (menda) »dobro izgledajo«, ampak zato, da verodostojno prenašajo vsebine, ki jih pač prenašajo. Doslej to uspeva le Mojci Širok. Ki je svoje profesionalno delo po prihodu iz Italije pospremila s primerno kultiviranim »šikom« (glede nakita, ki je bil vrhunski; očal, ki so bila prav tako odlična; oblačil, ki so reprezentirala francoski »šik« dobrih francoskih postaj; frizure, ki je bila super, itd.) tudi na vizualni ravni. Ki pa so ga tisti oz. tiste, ki na TV Slovenija skrbijo za »oblačenje oseb«, ki se pojavijo pred kamero, seveda takoj zatrli. In proizvedli vizualni videz, ki je za tem na začetku nekaj razredov nižji. Žal.

Drage dame, ki delate na TV Slovenija, tam niste zato, da se razkazujete. Ali povedano drugače: da se prostituirate. Ampak zato, da verodostojno posredujete informacije. Informacije so prve. 

Skratka, na TV Slovenija bi potrebovali korenite spremembe morda najprej v miselni strukturi. Kajti dokler bodo dame, ki delajo na TV Slovenija, zaskrbljene le za to, kako so bile videti oz. ali so bile videti dobro, bo to vir težav. Naj zapišem še enkrat, kar se da jasno: drage dame, ki delate na TV Slovenija, tam niste zato, da se razkazujete. Ali povedano drugače: da se prostituirate. Ampak zato, da verodostojno posredujete informacije. Informacije so prve. Te morajo biti vidne. Ve ste druge. Ve morate biti bolj ali manj nevidne. Oziroma, biti morate decentno zgodnega videza, ki pa ne stopa v prvi plan in ne prekrije vrednosti informacije. Kajti dokler se bodo TV gledalci in gledalke pogovarjali o tem, kako je bila katera videti, ne pa o tem, kaj ste povedale, svojega posla ne opravljate tako, kot bi ga morale opravljati. Kar seveda ne pomeni, da ne morete imeti svojega stila ipd. Seveda ga imate lahko. Zgledujte se po Marcelu J. Štefančiču. On ima prav gotovo svoj razpoznavni stil. Ki pa nikoli ne prekrije informacije, ki jo posreduje. Pri tem ne gre za stvar okusa: Marcelov stil je nekomu lahko všeč, drugemu ne. A ta okus in ta stil nikoli ne prekrijeta vsebine, ki jo posreduje. Razumljivo?



Ali povedano drugače: dokler se te iste dame ne bodo zavedale, da na TV Slovenija niso zato, da se razkazujejo, ampak zato, da verodostojno opravljajo novinarsko delo, se zdi situacija brezizhodna.

Enako pa bo vir kroničnih težav tudi estetika barbike, ki očitno vodi okus in vizualne standarde tistih, ki na TV Slovenija dame, ki na tej instituciji delajo, »oblačijo«. Kajti občutek, da ko gledaš dame na ekranu, ne držiš v rokah barbike, je bil žal le kratkotrajen. Le nekaj dni za korekcijo so se na ekranu spet začele pojavljati dame v oblačilih in barvnih kombinacijah, ki so bile takšne, da si si jih lahko brez težav predstavljal na barbiki. In temu so bile podložne vse: od dam na dnevniku in v kulturi vse do najstarejše vremenarke. Skratka: »barbikalizacija« je dosegla nov vzpon. In nove vrhunce.

Barbikalizacija je eden izmed vidno prepoznavnih trendov tistega, kar je znano kot proces infantilizacije zahodnih kapitalističnih družb. 

Ki pa niso problem predvsem z estetskega vidika. Ali celo ne predvsem z estetskega vidika. Ampak morda veliko bolj z vidika mentalnih standardov, ki jih zastopajo. Barbikalizacija je namreč eden izmed vidno prepoznavnih trendov tistega, kar je znano kot proces infantilizacije zahodnih kapitalističnih družb. V sodelovanju v trendu barbikalizacije družb ženske dejansko sodelujejo v procesih, ki rušijo socialne dimenzije družb, torej dimenzije, ki so vse do danes predstavljale enega ključnih vidikov (in smislov) družbenega.

Barbikalizacija je v tem smislu izredno nevaren družbeni proces. Ki sicer koristi kapitalu. A škodi vsem ostalim članom družbe. To, da so ženske glavne nosilke in izvajalke tega procesa, govori ogromno o tem, kakšne nevarne prakse danes v zahodnih družbah izvajajo ženske. Žal seveda niso edine. Niti nevarne prakse, ki jih izvršujejo ženske. Niti niso ženske edine, ki v procesu barbikalizacije družbe sodelujejo. Danes namreč v njem vedno bolj uspešno sodelujejo že tudi moški.  


*Kolumna izraža osebno mnenje kolumnistke in ne nujno tudi stališča uredništva.