Pred nekaj minutami sem govorila s kopico vaših navdušenih učencev in tudi njihove besede potrjujejo, da ste prava izbira.

(Se nasmeji.) Smo kot družina. Takrat ko vidim, da mi zaupajo, sem močna in lahko premikam gore.

Razlagate jim tudi ozadja zgodb, svoje izkušnje, dajete jim širše znanje in se znate veseliti, pravijo.

Res je. Pri razlagi prav tako uporabljam veliko pretiravanja, prispodob in humorja. Tako si snov bolje zapomnijo, hkrati pa vidim, ali jo razumejo, ko se smejijo. Kdor me ni razumel, ostane resen.

Uvedla bi prožen urnik. Ne poznam dela oziroma posla, ki bi trajal natančno 45 minut od začetka do konca. Treba se je prilagajati koncentraciji. 

V opisih, ki smo jih prejeli na uredništvo, je pisalo, da znate biti tudi strogi, a veliko naučite ter znate narediti red.

Ja, že takšna pojava sem, visoka in težka. Velikokrat se po šoli sliši: Bejž', Butkočka gre! (Smeh.) Otroci mi tega, da želim imeti red, ne zamerijo, potrebujejo jasno postavljene meje.

Poleg razrednega pouka v petem razredu poučujete tudi v gospodinjskem in turističnem krožku, naravoslovje ter družbo. Radi imate svoj kraj in s svojim zgledom kažete, zakaj je pomembno, da spoštuješ zemljo, na kateri odraščaš.

Tako je. Naša šola ima med drugim sadovnjak in svoje učence učim tudi, kako se vzgaja našo pišeško marelico –od cepeža naprej.

Letošnja kraljica poučevanja med nastopom svojih učencev, ko so prepevali Zgodbo o prijateljstvu skupine Čuki.

Imate dve hčerki –ena je zdravnica, druga modna oblikovalka –in štiri vnuke. Koliko je kaj trpela vaša družina, ko ste se štiri desetletja z vsem srcem posvečali poučevanju in zadnjih dvajset let še turističnim dejavnostim.

Moj pokojni mož, ki je zaradi raka umrl pred desetimi leti, je nekoč dejal: »Še dobro, da naša hiša nima koles, saj bi jo zrinila h kozolcu! (Tam potekajo osrednji turistični dogodki, op. a.)« (Smeh.) Doma so me vedno vsi podpirali in mi pomagali pri projektih.

Kaj bi spremenili v šolskem sistemu, če bi imeli to moč?

Uvedla bi prožen urnik. Ne poznam dela oziroma posla, ki bi trajal natančno 45 minut od začetka do konca. Treba se je prilagajati koncentraciji. Kadar otrokom v uvodni motivaciji nakažeš cilj ter z zanimanjem sledijo tvoji razlagi, kaj ti to pomaga, če ti na koncu zmanjka časa, da bi ga zares dosegli, torej ni pravega zaključka? Glede ocen –dala bi jih že v drugi razred ali pa v celoti stran, namesto tega pa bi bil sprejemni izpit za drugo triado ter na koncu druge triade za tretjo ter za srednjo šolo. Ocene so stresne. Ne samo za otroke, tudi za učitelje. Najbolj sovražim spraševanje.

Lepo je, ko spremljam določene generacije, ki sem jih učila in jim v življenju uspe ter potem izjavijo kaj, kar so bile tudi moje besede, ko sem jih poučevala. To je najlepše darilo zame, pa čeprav se večina tega niti ne zaveda. Jaz pa vem. 

Kaj vam je bilo v vseh letih poučevanja najbolj všeč? So se otroci v štiridesetih letih kaj spremenili?

Verjetno so se, a jaz tega ne občutim, ker sem si ustvarila avtoriteto. Lepo je, ko spremljam določene generacije, ki sem jih učila in jim v življenju uspe ter potem izjavijo kaj, kar so bile tudi moje besede, ko sem jih poučevala. To je najlepše darilo zame, pa čeprav se večina tega niti ne zaveda. Jaz pa vem. (Žareč nasmeh.)

S koncem šolskega leta odhajate v pokoj. Kaj boste počeli zdaj, kako se boste sproščali?

Več bom na kolesu. Imam vinograd, velik sadovnjak in njivo, tako da mi dela ne bo zmanjkalo. Najbolj se spočijem v naravi.