Še snemate oddajo Dobro jutro. Kakšne preventive ukrepe ste sprejeli?

Še! In to v popolnoma novih razmerah. Imamo oddajo brez gostov, vendar v živo. Si predstavljate, kako napolniti živi dnevni servisni program brez gostov? Kličemo jih po telefonu ali skypu, pripravljamo sliko in grafiko, nove rubrike, stare prilagajamo nastali situaciji. S kolegi moramo delati od doma, v pisarno ne smemo, cele dneve govorimo po telefonu, elektronski pošti in video konferencah. V službi je vse drugače, maskerke nas ličijo le minimalno, imajo maske in rokavice, nositi moramo svoja ličila, da se ne okužimo, sebe ali drugih, nosimo svoje obleke, stilistov ni, ker so trgovine zaprte, tonski mojster ne sme blizu in se moramo ozvočiti sami ... 

S kolegi ves čas držimo varno razdaljo. Česa takega še v zgodovini televizije nismo doživeli. Ampak se ne damo, trudimo se, jaz se v tem trenutku – ura je 20.47, sobota zvečer – iz domačega računalnika povezujem na službenega in postavljam scenarij za ponedeljkovo jutro. Noro.

Ko grem v trgovino po nujno hrano, vzamem še tulipane. Ko pijem zjutraj kavo, jo natočim v najljubšo skodelico. Ko grem na sprehod, zrem v deročo vodo in globoko diham. Ti drobni trenutki lepote me hranijo, pomirjajo in dajejo upanje.   

Ko končate z delom, pa se gotovo držite slogana #ostanidoma? Kaj počnete?

Res je. Takoj po oddaji namesto v pisarno zavijem domov in doma nadaljujem delo. Dopoldne šolam še sina, drugi se ta čas igra ali sodeluje, potem skuhamo kosilo, gremo ven v naravo, zvečer igramo instrumente, igre, beremo, se tudi kaj prepiramo in vreščimo, zvečer utrujeni popadamo v postelje. No, jaz vmes delam, takrat otroke prevzame mož.

Kako skrbite, da ostanete mirni in pozitivni? Televizija da ali ne? Družabna omrežja da ali ne?
Televizija: DA. Sicer zmerno, gledam kolege, tudi zato, da sem informirana, ker tudi sama delam dnevno oddajo. Poskušam pa res samo enkrat, morda dvakrat na dan zgoščeno poslušati novice, da ni vsega preveč, sicer gledam filme in serije, v teh dneh so pri nas večkrat na sporedu tudi risanke. 

Družabna omrežja: DA, vendar zelo zmerno. Kot običajno. Sem pa aktivna tam tudi sama, v glavnem prav v zvezi z delom. In lepimi trenutki. To me vedno ohranja mirno. Ko grem v trgovino po nujno hrano, vzamem še tulipane. Ko pijem zjutraj kavo, jo natočim v najljubšo skodelico. Ko grem na sprehod, zrem v deročo vodo in globoko diham. Ko se zvečer odpravljam spat, si oblečem mehko nežno svilnato spalno srajco in mislim na ljubezen. Ti drobni trenutki lepote me hranijo, pomirjajo in dajejo upanje. Tudi jaz imam stiske in strahove v teh dneh, kaj bo, kako bomo zmogli, kako izšli, kako plačali položnice in obroke … Tukaj smo si bolj podobni, kot si morda mislite.




Pravite, da si čas krajšate tudi z glasbo, filmi in serijami, kaj gledate in poslušate?
Prav res, z glasbo! Končno imam čas, da spet sedem za klavir. Poleg tega ima sin zdaj tudi glasbeno šolo na daljavo in skupaj vadiva, on trobento, jaz klavir. Neznansko uživam, ko sem »nadomestna učiteljica« za nekaj dni, tukaj prihaja moja strast do pedagogike na plano, sem le to po poklicu. (smeh) In štejem, berem note, zraven snemam, hvalim, korigiram, opazujem, uživam … Ko ostanem zvečer v tihem stanovanju budna samo še jaz, pa za dušo pogledam kakšen film. In pišem spomine. Poslušam svoj seznam glasbe. In čakam, da mine.