Alenka in Alina Košir, mati in hči o vzgoji in pozornostih

Danes je materinski dan. Je bil vaši mami pri srcu?

Moji mami je veliko pomenil, vedno se ga je veselila. Otroci smo jo presenetili z rožicami. Spomnim se, da sem denar za avtobus porabila za skromen šopek, sama pa sem šla s treninga domov peš.

Dnevno posedanje po lokalih mi ni domače, zato to ni aktivnost, ki bi jo želela pri otrocih spodbujati. Mislim, da druženje mladih v lokalih ni sprejemljivo, vse dokler jih financirajo starši. 

Mama je ena sama. Vi ste bili še posebno navezani na svojo, če se ne motim.

Mama je samo ena, to drži. Vsaka je posebna in taka je bila tudi moja. Sicer kot otrok velikokrat nisem razumela njenih odločitev, ko je vedno postavljala nas v ospredje, ne glede na njeno počutje. Zdaj ko sem sama mama, pa so mi stvari bolj jasne in razumem tudi, kaj pomeni brezpogojna ljubezen.

Kako ste jo največkrat razveselili? Kaj ji je največ pomenilo?

Vedno je bila vesela rožic, ki smo jih v toplih mesecih nabirali na travnikih. Najraje je imela marjetice.

Sami ste mama trem krasnim otrokom. Dekleta po navadi sanjamo ali pa sploh ne, da bi nekoč imele svoje otroke. Kako ste vi razmišljali v najstniških letih?

Kot najstnica sem bila prepričana, da otrok ne bom imela, ker sem si želela več časa zase, za kariero, da si bom zagotovila dober ekonomski status, da bom veliko potovala, se izobraževala, uživala in podobno. Otroci so bili v ozadju, nikakor ne visoko na lestvici želja. (smeh)

Danes ste mama dveh deklet in enega fanta. Kako drugačna je vzgoja?

Ni drugačna v tem, da lahko fantje nekaj počnejo, punce pa ne, in nasprotno. Vse želim vzgojiti v dobre ljudi. Da bodo srečni in empatični. Želim jih pripraviti na življenje, kolikor se da, večino bodo pa tako ali tako spoznali sami.

Preberite še: Miša Molk in Ula Furlan, mati in hči o odnosih, prijateljstvu in ljubezni

S čim vas najbolj razveselijo?

Najbolj s tem, ko vidim, da postajajo ljudje s srcem. To mi je v največje veselje.

Zagotovo vas s čim tudi malce razjezijo?

Seveda najbolj, ko visijo na elektronskih napravah. Mislim, da je to »kuga« našega obdobja, ki bo močno negativno vplivala na nas vse.

Menite, da ste stroga mami?

Vedno se sprašujem, kaj pomeni biti strog. Ali to, da otroke bolj omejuješ? Da jim veliko stvari ne pustiš? Menim, da nisem stroga mama. Znam pa biti, če je treba. Oziroma znam vztrajati pri svojih zahtevah v stvareh, ki so mi pomembne.

Imate partnerja, ki ima tudi dva svoja otroka. Videti je, da se odlično razumete. Ogromno je tako ločenih in združenih družin danes. Kako ste dosegli sinergijo?

Predvsem z glavo na eni strani in ljubeznijo na drugi. Ljudje v mojih letih nosimo s seboj veliko prtljage, in če tega ne zmoremo nadzorovati, je v zvezah samo še slabše. Hkrati sem imela srečo, da sem srečala človeka, ki so mu pomembne iste vrednote. In ko srečaš nekoga takega, res ni težko.

Nedavno ste mi rekli, da si ne predstavljate, da bi šli v mesto in videli svojo hčerko, kako kofetka s prijatelji.

Ja, res je. Dnevno posedanje po lokalih mi ni domače in to ni aktivnost, ki bi jo želela pri otrocih spodbujati. Mislim, da druženje mladih po lokalih ni sprejemljivo, vse dokler jih financirajo starši.

Preberite še: Mirjam Poterbin, mama Luke Dončića, o tem, zakaj kar naprej joče

Imela sem priložnost opazovati vašo komunikacijo z najstarejšo hčerko, Alino. Priznam, da se ne spomnim, kdaj sem bila nazadnje priča odnosu med mamo in 17-letno hčerko, ki bi bil tako spontano topel, ljubeč, poln zaupanja. Se sploh znata skregati?

Hvala in ja, seveda se skregava. (smeh) Moj profesor na faksu je vedno govoril, da je vesel, kadar se z ženo skrega, ker to pomeni, da tudi žena razmišlja s svojo glavo, da se tako učimo prilagajanja, komuniciranja, spoznavamo drugačne poglede …

Kaj od svojih otrok zahtevate in kaj si želite?

Moji otroci imajo svoje želje, svoja življenja in seveda kot mama vplivam na to, a preveč si ne želim, saj niso kopije mene, ampak so živa bitja s svojimi željami, pogledi, strastmi, talenti … Otroke učim živeti v družbi, ker tako živimo, smo del družbe in se mi zdi pomembno, da poleg svojih želja upoštevajo tudi to. Želim jih toliko izobraziti, da bodo pripravljeni za izzive v življenju, za kar sicer vemo, da je nemogoče v popolnosti. Želim jim dati občutek, da bodo zaupali vase, da se bodo cenili, da jih ne bo strah neznanega, da bodo pošteni, empatični, ljubeči … V njih želim spodbujati radovednost in strast. Nimam pa pričakovanj, češ da končajo točno določeno šolo, da morajo pridobiti tak in tak poklic, živeti po nekih vzorcih. Želim si, da bi bili srečni. 

Ličenje: Jasna Oklešen

Oblačila: zahvaljujemo se butiku Maja's Closet.