Ana Tavčar Pirkovič se je nedavno na ekrane vrnila v oddaji Dobro jutro, nam pa je zaupala, kakšni spomini jo vežejo na otroštvo. »Bila sem zelo samosvoja, prepričana v svoj prav, trmasta, uporniška in zgovorna. Vzgoja je bila za moja starša izziv. Imela sem izdelano podobo, kaj želim, kaj bom v življenju počela in po tej poti sem šla. Starši sploh niso vedeli, da hodim v šolo, moj oče ni bil nikoli na roditeljskem sestanku, enkrat v gimnaziji sem mu rekla, da bi se lahko kdaj prikazal v šoli. Dobivala sem dobre ocene in za to skrbela sama. Staršem sem vsako leto bolj hvaležna, da sta me vzgajala tako, da sem v sebi našla motivacijo, nikoli nisem ničesar delala za nujno pohvalo,« se spominja.



»Sem pa znala starše tudi spraviti v zadrego, neki ženski, ki je bila preveč naličena, sem rekla, da je videti kot pustna šema. Mami je bilo takrat zelo nerodno. Res sem bila brez zavor, vse sem iskreno povedala,« še pravi Ana.



»Klavir sem začela igrati, še preden sem šla v prvi razred, ker je bila moja teta vzgojiteljica in se je takrat ravno na fakulteti ukvarjala s tem, kako otroka učiti klavir. Na meni je preizkušala, kar se je naučila. Zelo rada sem tudi plesala in jahala konje. Klavir igram še danes, enako velja za jahanje. Doma smo poslušali veliko dobre glasbe, džez, klasiko, rock … Zelo mlada sem spoznala brazilsko in kubansko glasbo, ki jo z veseljem poslušam tudi zdaj. Veliko smo hodili tudi na razstave in v teater, veliko smo brali, zato so vse zvrsti umetnosti še danes moja ljubezen,« pravi.