Prvo leto je za vsako mamico zagotovo najbolj prelomno. Ogromno novega spoznava, se nauči. O sebi, o svojem otroku, o življenju nasploh. »Sama pogosto pravim, da sem se prvo leto počutila, kot da bi vase zajela enako količino znanja kot v vseh štirih letih fakultete,« priznava prijetna sogovornica Ana Rozman, avtorica imenitne knjige, pravzaprav priročnika za vse, ki se prvič podajajo na to edinstveno, lepo in odgovorno, pot. 

Prvič mamica se mora kar naenkrat poučiti o dnevnem ritmu dojenčka, tehnikah dojenja, o njegovem spanju, o trebušnih krčih in o vseh možnih kapljicah, ki pomagajo pri tem. Obenem pa seveda kako skrbeti za otrokov gibalni razvoj, pa uvajanje goste hrane in še in še. »Mamice v enem letu resnično postanemo prava enciklopedija znanja o tem, kako skrbeti za dojenčka. Kako pa lahko poskrbimo zase?« se sprašuje in tudi odgovarja med poglavji. Knjigo je razporedila glede na teme, kot so porod, dojenje, spanje, odnosi z bližnjimi ... Pisala je štiri mesece, skoraj vsak dan, ko je njen fantek spal. 

Dejstvo je, da v prvem letu otrokovega življenja sebe požrtvovalno potisnemo na stran. To je naš naravni vzgib. Srečne in pomirjene smo, če je z otrokom vse v redu in če se lepo razvija. Vendarle pa prvo leto materinstva od nas zahteva veliko, tako v fizičnem in čustvenem smislu. Pojavljajo se dvomi, negotovost vase, nepredstavljiva utrujenost, tudi izmučenost. Obenem smo vesele in obožujemo svojega otroka, po drugi strani smo izčrpane in včasih nejevoljne ... Se vse to sliši tako zelo znano? 

»Ko je bil moj dojenček star osem mesecev, se je v meni nabralo toliko novih vtisov, spoznanj in misli, da sem jih enostavno morala dati ven iz sebe. Usedla sem se za računalnik in začela pisati. Odločila sem se, da bom napisala resnično zgodbo o tem, kaj je bilo lepo in tudi, kaj zelo težko. In kako sem se z vsem tem spopadala,« odkrito pojasni spontano odločitev za svoj knjižni prvenec Ana Rozman, ki upa, da bo njena zgodba v pomoč tudi kateri drugi mamici. 


Preberite še: Kakšen vrt si je ustvarila Oprah?