»Pacienta moram poslušati, ga slišati in ugotoviti, kakšne težave ima v resnici, v tem smo podobni splošnim zdravnikom,« poudarja. Najprej temeljita anemneza, potem dober načrt, in to je temelj nadaljnjega dela. Začela je kot otroška zobozdravnica, nadaljevala na paradontologiji in protetiki in uvidela, da je najvažnejše ohranjanje zob. 

Kakšne bodo posledice nekajmesečne koronske odsotnosti zobozdravstvene službe?

Standardi za izvajanje zdravstvenih storitev so bili narejeni pred desetletji. Koliko časa porabimo za plombo, krono, most, zob. Iz teh normativov so izračunali, koliko pacientov lahko sprejmeš v enem dnevu in koliko je to opravljeno delo vredno. Toda delo v zobozdravstveni ambulanti je potekalo bistveno drugače kot danes, drugačni so bili stroji za vrtanje, amalgamske plombe so bile pripravljene za vse paciente naenkrat, ni bilo tako obsežnega razkuževanja. V čakalnicah so bili še pljuvalniki, še leta 1982 so bili tam, ko sem šla na fakulteto. 

Zob dati ven in celo vstaviti implantat je ceneje kot pozdraviti zob in narediti dober izdelek. Žal nas današnja ekonomija sili v izdrtje in bojim se, da bo veliko slovenskih prebivalcev škrbastih. 

Po teh normativih lahko ordinacija sprejme od najmanj 25 do 30 ljudi na dan v povprečno 13 delovnih urah. Kako v današnjem času sprejeti 30 ljudi na dan, mi ni jasno. Novi materiali zahtevajo bistveno daljše postopke, pacient mora sesti na čist stol, ti se moraš preobleči, pa ne samo zaradi koronavirusa, tudi zaradi gripe, hepatitisa in vsega, kar kroži okoli nas. Naše ordinacije morajo biti vedno čiste, tudi če ni korone. Po vsem povedanem je jasno, da ne moreš poskrbeti za več kot pet pacientov v enem dopoldnevu. 

Če hočemo ljudem dobro, saj zato smo študirali, mora biti naše delo čim boljše, tako bo tudi ekonomija za nas in naše paciente vzdržna. Problem, ki ga vidim jaz, pa najbrž nisem edina, je, kako omogočiti kakovostno zobozdravstvo vsem ljudem, brez razslojevanja. Statistično je danes 70 odstotkov prebivalstva, tudi če ne bi bili odsotni osem tednov, brez kakovostne zdravstvene oskrbe. To je zame nesprejemljivo. 

Kako to rešiti?

Z dobrim zobozdravstvom, ki temelji na preventivi. Najprej edukacija o umivanju zob, čeprav se to v 21. stoletju sliši nenavadno. Pa redne kontrole, da pacienti ne pridejo prepozno, in seveda kakovostna zdravstvena storitev, dobro popravljen zob. Dobro narejene storitve so dolgoročno najcenejše. Za državo in pacienta. 


Kako organizirati preventivo?

Moja prva služba je bila v šolski ambulanti v Velikih Laščah, demografsko ogroženo območje. Otroci, ki so živeli še v hišah z zemljo po tleh, so imeli po 14 izpuljenih zob ali pa toliko s kariesom. Toda otrokom lahko dopoveš največ in najbolje jih lahko vzgojiš. V treh letih so si vsi pravilno umivali zobe, brez pomoči staršev, samo z dobro organizacijo. Bili smo presrečni, oni in jaz. Toda naša ordinacija je bila v šoli, k meni v ordinacijo so prihajali med odmorom, imeli smo neskončno veliko predavanj in risank, med sabo so tekmovali, kdo si bo bolje umival zobe. Ne vem, ali je kaj takšnega danes še mogoče. Vem pa, da ko pridejo k meni pacienti, stari 20 let, jih moram najprej naučiti, kako se pravilno umivajo zobje. To se mi najbolj obrestuje in to, da jih motiviram za dobro popravilo zob. To je morda prvi hip drago, a je na dolgi rok zagotovo najceneje.

Kakšne zobe imamo Slovenci? Je potrebna dobra genska zasnova, pravilna prehrana?

Izključno dobro zobozdravstvo. Če bi ljudi motivirali k dobremu umivanju in jim dobro popravljali zobe, bi imeli lahko vsi dobre. Poznam primer treh Celjank, zobozdravnic, ki so se s preventivo zelo intenzivno ukvarjale več let, in to se je tudi poznalo. Z nastopom privatnega zdravstva preventive tako rekoč ni. Ljudje, ki so danes stari okoli 40 let, imajo dobre zobe, mlajše generacije pa zelo slabe. Lahko pa generacije same, če se tega zavedajo, poskrbijo vsaj za dobro popravilo zob. 

Ko smo mlajši, zobe napada karies, ko smo starejši, pa bistveno manj. Kaj se zgodi?

Zobje so trdnejši in močnejši in ne gnijejo več. Še posebno če so dobro popravljeni. Po 35. letu pa začnejo propadati, če niso dobro popravljeni. Če je karies pod plombami in kronami, se začnejo resni problemi. V zadnjem času se ukvarjam s tem, zakaj gnijejo zobje, zakaj se povečuje parodontitis. Skrivnost je v dobrem ugrizu. Novi materiali, ki jih danes uporabljamo v zobozdravstvu, bodo zdržali sile pri ugrizu. Če so ugrizne sile pravilne. Če pa na en zob pride prevelika obremenitev, bo vsak material počil. Počila bo plomba, krona ali kost in zob se bo razmajal. Če nimamo pravilnih medčeljustnih odnosov, bo počil vsak material, tudi cirkonij, ki prenese 1400 megapaskala. Pomembno je, da je že prvi zob, ki ga popravimo, v pravilnem ugrizu. Ne pomagajo pretrdi materiali, ker se bo zob vseeno razmajal ali počil, in pojavil se bo parodontitis. Resna stomatologija se danes ukvarja predvsem z ugrizi. Pacient ne potrebuje več dragih storitev, samo vzdrževanje lastnih zob, z minimalnimi posegi je treba vzdrževati višino in pravilnost ugriza. 

Veliko bakterij lahko preneseš med ekstrakcijo in kirurgijo zoba. Vemo, da je alzheimerjeva bolezen tudi posledica parodontitisov. Toksini iz zob so zelo nevarni, zobje bistveno vplivajo na človekovo zdravje. 

Poznate sploh koga, ki nima nobene plombe?

Poznam, enega, a ima pojedene zobe. A obraba zob je z leti logična, tolikokrat smo ugriznili, da smo zobe izrabili. Poleg tega smo vedno bolj notranje napeti, naše življenje in naša psiha sta zelo povezana z našimi zobmi. To se odraža na mišičnem tonusu, na naši zakrčenosti, torej tudi na naših žvekalnih mišicah. Naš življenjski stil prenašanja težav je introvertiran, že stari pregovor pravi, stisnem zobe in grem naprej. Ko to naredimo, zobe obrabimo, počijo in težave so tukaj. Najprej karies in potem še vse drugo. 


Ne spomnim se, da bi se kateri koli zobozdravnik ukvarjal z mojim ugrizom.

O ugrizu se resno pogovarjajo strokovnjaki zadnjih 20 let. Razvoj je šel od zlatih in amalgamskih plomb do belih, porcelanskih in cirkonijskih zob, veliko je aparatov, ki jih nosijo otroci, in ugrizi pri novih materialih so popolnoma drugačni, kot so bili prej. Glavna problema sta prenos sil in žvečenje.

Trajnost popravljenih zob je z novimi materiali krajša. Zlati zobje trajajo vse življenje. Zakaj jih zamenjamo?

Ker so grdi.

Za raperje in narodnjake je to nakit!

No, ja. 

Alenka Brkič s sinom

Kaj pa zobozdravniki? Kakšno vlogo imajo pri tem?

Tako težkega poklica, kot je zobozdravnik, se ne bi lotil nihče, ki ne bi želel pomagati ljudem. Ne moreš vsak dan pobirati pljunkov, vohati gnilih ust in se izpostavljati najhujšim infekcijam, poslušati zvokov, ki ti uničijo sluh, svetloba, s katero delaš, laserji, mikroskopi, ti uničujejo vid.

Tako kot v vseh poklicih tudi v tem kakovost dela variira. Eni so res dobri, drugi pač slabi, in smolo moraš imeti, da prideš k slabemu zobozdravniku. No, najbrž ni tako usodno, kot če naletiš na slabega kirurga … 

Lahko je. Veliko bakterij lahko preneseš med ekstrakcijo in kirurgijo zoba. Vemo, da je alzheimerjeva bolezen tudi posledica parodontitisov. Toksini iz zob so zelo nevarni, zobje bistveno vplivajo na človekovo zdravje. 

Zob nimamo zato, da bodo ravni in beli, temveč zato, da z njimi grizemo. Naša naloga raziskati, kaj so vzroki, je bistveno lažja kot v drugih zdravniških poklicih. In ko vzroke ugotovimo, moramo čim bolje popraviti zobe, da trajajo čim dlje. 

Tudi stomatologija gre v estetiko.

Velika nevarnost tiči v tem, da moramo vsi imeti bele zobe, da moramo biti lepi in mladi. Če zobozdravstvo temelji na iskanju tržnih niš, ki prinašajo tudi velik dobiček, je to na dolgi rok za vse nas pokop. 


In če ljudje vseeno hočejo lepe bele zobe in bi žrtvovali svoje?

Te probleme imam vsak dan. Lepi zobje so zdravi, lepo očiščeni in spolirani, in ko to naredim, slikam in jih pokažem pacientu. In če pacient še vztraja, mu naredim še »fotošop« belih zob, ki si jih želi, in zdrava kmečka pamet vedno zmaga. Za zdaj smo se še vedno sporazumeli. 

Vrniva se k vzrokom za propadanje zob. Omenili ste ugriz …

Zob nimamo zato, da bodo ravni in beli, temveč zato, da z njimi grizemo. Naša naloga raziskati, kaj so vzroki, je bistveno lažja kot v drugih zdravniških poklicih. In ko vzroke ugotovimo, moramo čim bolje popraviti zobe, da trajajo čim dlje. Tako bo človek lahko grizel, dobro prežvečil hrano, imel dobro črevesje in, ne nazadnje, njegove mišice bodo dobile dovolj hranljivih snovi.

Borba za zob, veliko si jih ga pusti izpuliti.

To je seveda najceneje. Zob dati ven in celo vstaviti implantat je ceneje kot pozdraviti zob in narediti dober izdelek. Žal nas današnja ekonomija sili v izdrtje in bojim se, da bo veliko slovenskih prebivalcev škrbastih, samo tretjina bo imela dobre zobe. 

Vi ga zlepa ne izdrete?

Ne, o meni govorijo, da jih tlačim nazaj (se zasmeje). Neki moj pacient je star 71 let. Po treh letih zdravljenja sva pri koncu. Ko sem poskušala urediti žvečenje, sem ugotovila, kako pomembna je njegova spodnja osmica, ki so jo hoteli vsi izpuliti, ta je dala točno orientacijo, kako zamakniti čeljust v pravilen položaj, po petih različnih protetikah.

Do katerega leta starosti se je še umno toliko ukvarjati z zobmi?

Vedno, starost ni pomembna.