Podpeško jezero: eno najglobljih 

Le streljaj iz Ljubljane je vas Jezero z enim najglobljih jezer v Sloveniji. To je priljubljeno poletno kopališče Ljubljančanov in okoličanov. Podpeško jezero, ki mu ribiči pravijo Krimsko, poleg tega tudi Podkrimsko, pa Jezero pod Planinco ali jezero pod Sv. Ano, je kraško, vanj pa se stekajo vode površinskih kraških izvirov. Posebnost je podzemni odtok lijakaste oblike, skozi katerega vodi ozko globoko brezno, doslej raziskano do globine 51 metrov. Tako je Podpeško jezero eno najglobljih v Sloveniji. Ima površino okrog 1,2 hektarja, njegova obala ustvarja skoraj popoln krog s premerom približno 130 do 140 metrov. Podpeško jezero je majhen, a v marsičem poseben naravni biser, ki se ponaša z raznovrstnostjo rib. Ribiči lahko lovijo velike krape, ščuke, klene, linje, ostriže in ogromne tolstolobike. Ribolov je mogoč tudi pozimi, saj površina jezera le redko zamrzne. Poleti je temperatura vode okrog 25 stopinj, kopališče pa je urejeno na severnem bregu.  


Idrija: Divje jezero zna biti mirno

Idrija s svojo okolico postaja vse bolj zanimiva za obiskovalce. Divje jezero je eno najzanimivejših kraških jezer v Sloveniji, saj je nastalo nad izvirom iz podzemne jame. Zaradi svojih naravoslovnih značilnosti in posebnosti že 250 let privablja naravoslovce, od botanikov, geologov, gozdarjev in hidrologov do speleologov in jamskih potapljačev. Znamenito in svetovno znano jezero je nastalo in se še oblikuje zaradi kraških procesov in tektonskih sil. Ob prelomu pod strmo steno je nastala tudi kraška jama. Potopljene rove so raziskovali pogumni jamski potapljači do globine 164 metrov. In v čem je bistvo jezera, zaradi katerega pravimo, da je divje? Količina vode, ki pod pritiskom izvira iz jame, vpliva na višino vodne gladine jezera. Po obilnem deževju se na gladini oblikuje vodni stožec, ki spominja na vrenje. Ko je voda mirna in bistra, se vidi celo jamski vhod. Okolica je urejena kot prvi muzej v naravi pri nas. Jezero ni veliko, saj v dolžino meri 65, v širino pa 40 metrov, globina do sifona pa znaša 15 metrov.  


Preddvor: drevored zagotavlja zvestobo

Preddvor pod Storžičem, dvatisočakom Kamniško-Savinjskih Alp, privlači s posebno energijo, ki jo tod zagotovo začutijo tudi mladoporočenci. Ob jezeru Črnava je drevored jesenov, ki so po legendi prepletli svoje vrhove, da so skrili ljubezen med vrtnarjem in grajsko gospodično. Prepovedana ljubezen je doživela blagoslov in 50 let zvestobe. To obljublja tudi današnjim mladoporočencem, ki se sprehodijo skozenj. Preddvor vabi s številnimi legendami, predvsem pa omogoča sproščeno pohajkovanje. Umirjena atmosfera kraja bo všeč vsem, ki se znajo za trenutek ustaviti ob jezeru, prisluhniti lastnim korakom v drevoredu ali preprosto vdihniti energijo iz narave. Skrivnostno jezero na temnozeleni gladini poleti gosti turistične čolne in na obrežjih ribiče, pozimi pa na zaledeneli površini drsalce. Park ob njem je prizorišče poročnih obredov.  


Šmarješke Toplice: redki lotosovi cvetovi 

Na območju občine Šmarješke Toplice so pred leti uredili vodno pot Vir življenjske energije, na kateri lahko spoznate najpomembnejše vodne vire in doživite neokrnjeno naravo ter ob tem občudujete lotosove cvetove. Med temi točkami je tudi jezerce v termalnem parku, ki ga napaja izvir tople vode, v njem pa že več let raste pri nas zelo redka rastlinska vrsta – indijski ali sveti, tudi rdeči lotos. Poleti je gladina vode gosto prekrita z velikimi povoščenimi listi, nad njo pa se ponosno dvigajo čudoviti rožnati cvetovi. Indijski lotos cveti od junija do avgusta. Njegovo zdravilno moč so poznali že stari Egipčani, ki so lotosovo olje poimenovali eliksir mladosti, dobrega zdravja in spolne moči. Doslej je veljalo, da indijski lotos na prostem v severnejših predelih ne preživi zime, vendar v Sloveniji uspeva v Šmarjeških Toplicah. Nasad je vzgojil inženir Miha Ogorevc, znani krajinar, ki je leta 1992 prinesel lotosove korenike iz botaničnega vrta iz nemškega mesta Köln. 


Koseški bajer: nekoč glinokop, danes bajer

Foto: Uroš Hočevar

Ljubljana razen Save in Ljubljanice nima prav veliko vodnih površin, zato je Koseški bajer zagotovo nekaj posebnega. Pri Kosezah je dobra ilovica, zato so bile tam baje že od nekdaj opekarne, prvotno v 19. stoletju last ljubljanskega stavbenika švedskega rodu Gustava Tönniesa, nato pa Kranjske stavbne družbe. Opekarno so po drugi svetovni vojni nacionalizirali. Poslovno stavbo je prevzelo podjetje Agrostroj, ki je proizvajalo namakalne naprave. Za njihovo preizkušanje so v 60. letih prejšnjega stoletja jamo – glinokop zalili z vodo in tako je nastal zdajšnji Koseški bajer. Danes je primer močvirnega naravnega okolja, v katerem živijo redke in ogrožene živalske ter rastlinske vrste. Kopanje v v Koseškem bajerju je sicer prepovedano, a je okrog njega urejena lepa sprehajalna pot s klopmi, ki obiskovalcem nudijo pobeg od mestnega vrveža. Ob bajerju je tudi nekaj lesenih ploščadi in razglednih pomolov.