Med primarne glavobole spadajo migrene, glavoboli v rojih in tenzijski glavobol, sekundarni pa so tisti, ki so posledica infekcije, tumorja, poškodbe glave, dehidracije, vnetja obnosnih votlin, bolezni vratnih vretenc ipd. Dejstvo je, da se migrena pojavlja pri 15 do 29 odstotkih prebivalcev, za glavobolom pa jih trpi do 80 odstotkov, kar je problem, ki mu je treba nameniti veliko pozornosti.

Perfekcionisti z bolečino

V želji po pogovoru o glavobolu smo se napotili k prof. Marjanu Zaletelu, dr. med., specialistu nevrologije, vodji oddelka na kliničnem oddelku vaskularne nevrologije in intenzivne nevrološke terapije Kliničnega centra v Ljubljani. Po uvodu o novostih zdravljenja je šla v preverbo še vraža, da glava boli tiste, ki preveč razmišljajo, ki, recimo poenostavljeno, možgane preveč uporabljajo. Je kaj na tem, vprašam. Seveda se gospod doktor najprej izogne besedni zvezi o t. i. pretirani rabi ter začne pripovedovati o najbolj mučnem od glavobolov, torej o migreni, ki lahko traja tudi do tri dni. »Novejša teorija trdi, da je pri migrenskem glavobolu pomembna aktivnost t. i. subkortikalnih struktur (globoka jedra, ki tvorijo skupine nevronov, locirane v središču hemisfer, op. p.) Subkortikalna struktura predstavlja t. i. stare dele možganov, kamor mi uvrščamo limbični diencefalni sistem (amigdalo, hipotalamus). No, kadar smo močno obremenjeni, se lahko sproži čustvena reakcija. Ljudem, ki veliko mislijo, kar je lahko zanje tudi stres, se aktivirajo t. i. subkortikalni deli, ki pripeljejo do glavobola. Ljudje, ki se jim to dogaja, so po značaju običajno zelo pridni, ambiciozni, so perfekcionisti, ki živijo z občutkom, da kar ne morejo ustaviti konjev. Šele močna bolečina je tista, ki jih blokira.«

Tam, kjer glava ne boli

Če vemo, da obstajajo mesta, kjer je dolgoživost nekaj povsem običajnega, in druga, kjer je srčno-žilno obolenje redkost, potemtakem, si mislim, morajo obstajati tudi kraji, kjer ne poznajo glavobola. »Takšnih krajev ne poznam, čeprav najprej pomislim na otok Okinava, kjer ljudje živijo v bolj harmonični družbi kot drugje,« premišljuje Zaletel. »Poglejte, v sodobnem svetu je izključevanje drug drugega zelo pogost pojav, na Okinavi pa je drugače. Ljudje imajo tam vsak svoj položaj v družbi in se ob tem dobro počutijo. Posledica je manj stresa. Z manj stresa je tudi manj aktivacij subkortikalnih struktur, zato je tudi glavobolov, naj bo migrenskih ali tenzijskih, manj.«


Analgetiki imajo dolgoročno številke stranske učinke. Poškodujejo lahko ledvice, prebavila, jetra, povzročijo rane na želodcu ... Obenem pa tudi navadni analgetiki povzročajo odvisnost.


Kaj, če je tumor?

Ob tem pa seveda pozabljamo, da se poleg velike skupine primarnih glavobolov pojavljajo še sekundarni, s katerimi se nevrologi še prav posebno intenzivno ukvarjajo. Čeprav, kot pravi strokovnjak, bi morali več pozornosti nameniti tudi onim prvim. »Primarni glavoboli niso nevarni. Res je, zmanjšujejo kakovost življenja, a ga ne ogrožajo. Vseeno bi se moral zdravstveni sistem bolj intenzivno ukvarjati tudi z njimi. Glede na to, koliko ljudi trpi zaradi migrene, je jasno, da je družba močno obremenjena. Področje primarnih glavobolov je pri nas zanemarjeno,« je jasen sogovornik. »Poleg zdravil imamo možnost zdravljenja migrene z akupunkturo, to pa je tudi vse. Življenjski slog je seveda zelo pomemben in stres gotovo najbolj vpliva na to, ali nas boli glava ali ne.« Nevrologi pa jasno največ pozornosti namenjajo sekundarnim glavobolom, pri katerih se ljudje najbolj panično bojijo tumorjev in možganskih krvavitev. Ta strah pa je tudi poglavitni razlog, zakaj prihajajo v urgentne nevrološke ambulante. In čeprav je strah velik in moteč, ga potrdijo le odstotku ali manj zaskrbljenih.

V primežu norega kapitalizma

V pogovoru o glavobolu in stresu se velikokrat omeni besedna zveza nori kapitalizem, ki na nas že tako močno vpliva, da zavoljo njega bolehamo. Kaj to pomeni, vprašam. Smo mar bili v socializmu manj bolni, manj glavoboleči? »Ah, kje pa!« z lahkoto odvrne prof. Zaletel. »Nobenemu sistemu, sploh če je skrajen, stres ni tuj. Tudi v socializmu je bilo veliko glavobolov. Takrat smo si na veliko zatiskali oči. Nismo govorili o alkoholizmu, nasilju, kajenju, zlorabi drog. Mati je bila tedaj farmacevtka in rada je povedala, da so prodali na tone kombiniranih praškov, ki so jih ljudje jemali, da jih ne bo bolela glava. Stopnja stresa je bila tudi takrat nedvomno zelo visoka.«

Krute zahteve vsakdana

Ko se aktivnemu človeku pojavi migrena, ga ustavi, onesposobi. Ni več enak. Sodobni sistem od njega zahteva, da je vseskozi močan, hiter, uspešen. A ko bolečina udari, organizem obstane. Človek se zato kaj kmalu začne počutiti manjvrednega in da bi kar najhitreje ponovno z vso močjo konkuriral na trgu dela, golta tablete. Kaj se zgodi s telesom, če leta in leta omejuje glavobole z analgetiki, ne da bi pomislil na spremembo življenjskega sloga? »Analgetiki imajo dolgoročno številke stranske učinke,« razloži prof. Zaletel. »Poškodujejo lahko ledvice, prebavila, jetra, povzročijo rane na želodcu ... Obenem pa tudi navadni analgetiki povzročajo odvisnost.« In to sploh še ni vse. Posledica čezmernega uživanja analgetikov so še pogostejši glavoboli. Omeniti pa moramo tudi abstinenčne sindrome, ki nastanejo pri prepogostem jemanju analgetikov, nespečnost, tudi kognitivne motnje. »Človek, ki trpi zaradi teh posledic,« pove nevrolog, »slabše deluje v svojem svetu, ima nižjo koncentracijo, spomin. Danes seveda vemo, da je okolje, v katerem živimo, kompleksno. Sodobnemu urbanemu človeku so zahteve vsakdana položene v zibko. In če jih ne more izpolnjevati, pade v začarani krog analgetikov, glavobolov, nižje storilnosti, depresije, anksioznosti in posledično izgorelosti.«