Dve leti je nabiral intimne podatke o meni

Iz občutka hvaležnosti sem začela še bolj podpirati njegovo delo, njegovi tečaji so pokali po šivih.

Po dveh letih mi je na mojo popolno presunjenost kot strela z jasnega izpovedal večno, največjo ljubezen. Da sva duši dvojčici, nekaj posebnega in nad vsem. Da je to zapisano v vseh astrologijah in da je najina povezanost nadzemeljska. Nič od tega nisem čutila. A on je to trdil in dokazoval … Počutila sem se, da sem mu dolžna za vse, kar dela zame …

Dve leti je imel priložnost zbirati najbolj intimne podatke o meni in me poznati bolje kot kdor koli. Vedel je, kje so moje šibkosti in kaj potrebujem. Kaj potrebujem slišati. Študiral me je in imel me je naštudirano.

Še mesece sem se upirala, potem pa sem popustila. Iz občutka dolžnosti. Moje rane, ki naj bi se z njegovo pomočjo zacelile, so se samo še bolj poglobile.

Sovražila sem se in samo jokala. Vedela sem, kako narobe je to vse, bila sem kot zakleta. Z največjo muko sem se izvila iz tega odnosa in ga končala. Tudi ločila sem se.

Nisem pa želela, da zaradi moje šibkosti trpi njegovo poslanstvo. Še vedno sem verjela v znanje, ki ga je predajal. (In nisem znala ločiti, da je znanje čudovito, ne pa on.)

Prepričala sem se, da sem bila bolj njegova sodelavka kot učenka – da ni prekršil mej in da je šlo (z njegove strani) res za ljubezen, ki te strese in ki je ne moreš nadzirati.

Zelo natančno sem postavila nova pravila in mu dala jasno vedeti, da nikdar več ne bom šla na led. In nisem. Tudi on je postal do mene krasen. Boljši kot kadar koli prej. Podporen prijatelj in korekten sodelavec. Prepričana sem bila, da sva oba dobila svojo lekcijo in da sva se iz nje nekaj naučila.


Ni opravičil za odnos s stranko!

Potem sem v Mehiki spoznala dr. Artura Peala. Edini moški učitelj v joga centru, polnem emocionalno poškodovanih žensk. Pomigal bi lahko s prstom in imel čisto vsako. Vnaprej sem ga določila, da je tak, ter se ga v širokem loku izogibala.

Vseeno sem ga srečevala ob obedih. Meja, ki jo je držal do vseh tečajnic, je bila neverjetna. Prav tako spoštljivost. Pa varnost, ki jo je oddajal. Po štirinajstih dneh opazovanja sem si upala iti k njemu. V Ljubljani sem bila naročena na operacijo glasilk, on je eden izmed največjih svetovnih strokovnjakov za rehabilitacijo, naj mi jih pogleda. Odvozlal mi jih je. (Operacija zato potem nikdar ni bila potrebna.) Predstavil mi je terapevtsko jogo. Povabila sem ga v Slovenijo.


(Se nadaljuje.) 

Pretekli zapis najdete tukaj. Zgodba pa se nadaljuje tako.