Avtorica omenja študijo The New England Journal of Medicine iz leta 2000, ki pravi, da pri ženskah obstaja sedemkrat večja verjetnost, da jim bodo zdravniki postavili napačno diagnozo, ko pa bi bilo v resnici treba s prstom pokazati na možnost infarkta. Zdravniki naj pri njih ne bi prepoznali simptomov, ker so tako drugačni od onih, ki jih doživljajo moški. Le ena od osmih žensk, ki v resnici tvega infarkt, omeni bolečine v prsih, tipični moški krik na pomoč. V resnici naj bi imelo kar 71 odstotkov žensk znake, ki so bolj podobni simptomom gripe.
Nadaljuje z omembo harvardske študije iz leta 1989: uživanje aspirina vsak drugi dan naj bi znižalo tveganje za infarkt za kar 44 odstotkov, in sicer po 50. letu starosti. Začeli so ga predpisovati obema spoloma, čeprav je bila raziskava opravljena le na moških, starih od 40 do 84 let. Kasneje se je izkazalo, da aspirin nima tako daljnosežnih učinkov pri ženskah kakor pri moških. 



Drugačni simptomi
Dejstvo je, da je sodobna medicina svoje izsledke dolgo utemeljevala na moškem srcu. Res je tudi, da je bil še pred dvajsetimi leti značilni srčno-žilni bolnik moški. Običajno je bil kadilec, imel je povišano raven holesterola in krvnega tlaka, morda tudi sladkorno bolezen, bil je predebel, telesno nedejaven in preobremenjen. Diagnozo je bilo moč postaviti že na prvi pogled. Ženske pa so kazale povsem drugačne simptome, ki so se izražali z občutkom utrujenosti, razbijanja srca, hitro zadihanostjo, splošno preobremenjenostjo. Res je tudi, da so tedaj bistveno kasneje prihajale h kardiologom, in sicer zaradi desetletnega obdobja, ko hormoni varujejo žensko pred srčnimi obolenji. 


PREBERITE ŠE: Vadba za srce



Spoznajte se
Kljub vsem nekdanjim zablodam o dojemanju ženskega srca pa je najslabše, kar lahko naredite, da v ordinacijo sedete prepričane, da ste pripadnica spregledane skupine. Kajti to preprosto ne drži. Kardiologinja dr. Suzanne Steinbaum v knjigi Žensko srce svetuje, da najprej same poskrbite za pomembne informacije. Ko greste k zdravniku, je dobro, da poznate osnovne podatke o prehrani in navadah, denimo, kako pogosto pijete kavo, poznati morate obseg pasu, indeks telesne mase, vedeti morate, kako pogosto telovadite, kolikšna je raven dnevnega stresa, iskreno zaupati, ali pijete alkohol ali kadite. Bodite pozorne na simptome, ki vas mučijo. Trpite zaradi zasoplosti, slabosti, bolečine v čeljustih, hrbtu, prsih? Naj vam pomagajo številke: kolikšna je raven vašega holesterola (vključno z LDL, HDL in trigliceridi), poznati morate vrednost hemoglobina A1c, CRP, raven vitamina D. Je v vaši družini kdo doživel kap, anevrizmo aorte, atrijsko fibrilacijo, neredni srčni utrip ali nenadni zastoj srca?



Redko razkošje
Ne pozabimo, da je poleg srca poseben tudi naš odgovor na stres. »Naš odziv se imenuje umirjanje in prijateljevanje,« piše Suzanne, »in je nasproten moškemu. Tako se odzovemo zaradi oksitocina, ki se sprošča v telesu med nosečnostjo, dojenjem in ljubljenjem. Ta hormon nas pomirja in sprošča, zaradi njega smo bolj ljubeče in socialno naravnane.« Za sodobno žensko pa je čas za umirjanje in pogovor postal razkošje, ki si ga ne more (ali noče) privoščiti. A naj bo dovolj. Spoznajmo se. In predvsem – spregovorimo. Zase. Za naše srce. 




Foto: Tomi Lombar
Tatjana Zorko Potočnik, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine
TEŽAVO JE TEŽKO OPISATI
Nočem si zatiskati oči pred dejstvi, ki sta jih odkrili obe raziskavi. Vsaka raziskava dokaže to, kar želi dokazati. Tema postaja zelo moderna. Dejstva so, da vsako delovno diagnozo bolezni postavimo na osnovi opisa težav, ki jih opisuje pacient ali pacientka. Sposobnost opisati težavo, ki jo občutiš, pa je zelo individualna. Ker se sama veliko in na dolgo pogovarjam s pacienti, vem, kako težko je opisati težavo, se uskladiti v razumevanju in nato s preiskavami potrditi ali ovreči diagnozo bolezni.