25-letna Muradova je na lastni koži občutila spolno nasilje 63-letni Mukwege pa se je s posledicami, ki jih pušča neštetokrat srečal iz oči v oči. Prva je, vse odkar je sama preživela pekel ujetništva Islamske države, neutrudna aktivistka za pravice jazidske skupnosti - verske manjšine, ki živi na območju Iraka in Sirije. Skrajneži so jo v domači vasi v Iraku zajeli leta 2014, zatem pa je, preden ji je po treh mesecih uspelo pobegniti, morala trpeti prisilno poroko, pretepanja in skupinska posilstva. 



Muradova, ki je danes tudi ambasadorka ZN za žrtve trgovine z ljudmi, je v prvih vrstah, ko gre za boj za zaščito Jazidov in iskanje pravice za žrtve džihadistov, pri čemer je sile združila z odvetnico za človekove pravice Amal Clooney. 


Slovesne podelitve v Oslu se je udeležila tudi odvetnica za človekove pravice, ki sodeluje z letošnjo Nobelovko Muradovo Amal Clooney.


Mukwege pa je žrtvam spolnega nasilja posvetil svoje poslanstvo, saj jim v Demokratični republiki Kongo pomaga že vse življenje. Doktor Čudež, kot so ga poimenovali zaradi njegovih kirurških sposobnosti, je pomagal na tisoče ženskam, ki so utrpele fizične in psihične poškodbe na od vojne razdejanem vzhodu DR Konga. Mukwege poleg tega svet že nekaj časa opozarja na njegov medel odziv na spolno nasilje v konfliktih. 



Letošnja izbranca Nobelovega odbora sta nagrado posvetila na sto tisoče ženskam z vsega sveta, ki so bile žrtve spolnega nasilja, na sinočnji novinarski konferenci pred slovesno podelitvijo nagrade pa izpostavila, da zgolj opozarjanje na to obliko nasilja ni dovolj, potrebno je ukrepanje. »Ženska telesa so postala bojišča in tega ne smemo sprejeti,« je dejal Mukwege in poudaril, da je molk tisti, ki nasilje ohranja pri življenju, saj: »Posiljevalci še naprej posiljujejo, ker vedo, da bodo ženske to prikrile.« Na konferenci je spregovorila tudi Muradova. Izrazila je upanje, da bo ta prestižna nagrada »odprla še več vrat«, da bodo ženske in dekleta, ki trpijo, lahko dobile pravico. 


Letošnja Nobelova dobitnika nagrade za mir na prevečer podelitve z norveškim kraljem Haraldom V.


Poznavalci ugibajo, ali je nemara letošnja izbira Nobelovih nagrajencev za mir odgovor na škandal zaradi posilstva v vrstah švedske akademije, zaradi katerega so tokrat na prihodnje leto preložili podelitev Nobelov nagrade za književnost. Švedsko sodišče je francoskega fotografa Jean-Clauda Arnaulta, glavnega akterja v tem škandalu, v začetku meseca zaradi posilstev obsodilo na dve leti in pol zapora. Arnault je poročen s sedaj že nekdanjo članico švedske akademije, pisateljico Katarino Frostenson. Novembra lani je časnik Dagens Nyheter objavil izpovedi 18 žensk, ki trdijo, da so bile Arnaultove žrtve med letoma 1996 in 2017. 



Karkoli je že bilo povod za letošnjo nominacijo, čakanje na pravi trenutek, da spregovorimo o spolnem nasilju, le še slabša položaj žrtev in tistih, ki bodo to nekoč postale. Ob mednarodnem dnevu človekovih pravic je to sporočilo še toliko odmevnejše, saj je ena izmed temeljnih pravic vsakega posameznika pravica nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti.