Denimo, na strokovnjaki z univerze v Indiani so pozvali študente k odvzemu vzorca krvi, potem pa jih povabili v kino, kjer so si ogledali komedijo, med katero so jokali od smeha. Po ogledu filma so jim znova odvzeli kri in to primerjali s prvim vzorcem. In kaj so ugotovili? V drugem vzorcu je bili veliko več celic, ki varujejo imunski sistem kakor v prvem – da pa to dosežemo, se moramo smejati toliko, da napnemo tako trebušne, prsne in ramenske mišice, s s tem pa k intenzivnejšemu delovanju spodbudimo še srce, pljuča in jetra, so pojasnili strokovnjaki.



Treba se je torej smejati pogosto, glasno, od srca, intenzivno. Tako se namreč poviša tudi raven kisika, ki prek krvi prehaja v naš organizem in nas tako zalaga z energijo. Po nekaterih raziskavah smeh, ki naše telo prebudi kakor električni tok, pospeši srčni utrip za 10 do 20 odstotkov in spodbudi prekrvavitev za 22 odstotkov. In če si ogledamo noro dobro komedijo, lahko prekrvavitev pospešimo za kar petdeset odstotkov, aktivno delovanje trebušnih mišic pa povrhu prebudi tudi črevesje. Ste vedeli, da lahko s smehom po naravni poti premagate ali pa vsaj ublažite bolečino? Poskusite, saj vas nič ne stane!



Med intenzivnim smejanjem prebudimo kar 17 mišic na obrazu, obenem pa odpravlja napetost po celem telesu in stres ter celo glavobol, občutek utrujenosti in skrbi. Po navalu smeha smo povsem sproščeni še kar 45 minut! Smeh pomaga do boljšega spomina, zato si med napornim delavnikom ali učenjem privoščite kaj zabavnega, in ker varuje odpornost, nas lahko brani tudi pred rakavimi obolenji. Kdor ima visok krvni pritisk, naj se pogosteje smeje, pomaga pa premagovati tudi številna nelagodna čustvena stanja. Med smehom se iz hipofize izločajo opijati, podobni morfiju, zato smo sproščeni, in hormoni sreče, kot so serotonin, endorfin in dopamin. In še, študija z ameriške univerze Vanderbilt je pokazala, da med desetimi minutami smeha pokurimo 50 kalorij, torej je smeh tudi nadvse prijetna in nič kaj naporna, a očitno učinkovita vadba.



Humor je tudi pomembna sestavina vsake zrele zveze: kdor lahko s smehom prebrodi krizne trenutke in se zmore nasmejati na svoj račun, bo mnogo uspešneje reševal težave. Kdor se pogosto smeje, je tudi mnogo bolj ustvarjalen, še kažejo raziskave. In kljub vsem znanim podatkom o dobrodejnosti smeha se očitno smejimo občutno premalo. Odrasli se nasmejimo do 17-krat na dan, otroci pa kar 300-krat! Ker otroci ne potrebujejo racionalne razlage, zakaj bi bruhnili v smeh, odrasli pa vedno podzavestno iščemo tehtne razloge v vseh okoliščinah.