To morate storiti, če vam grozi vročinski udar (nasveti zdravnika)

Dovolite, da začnem kar z opažanjem. Pretekli konec tedna sem preživela ob Soči in se med opazovanjem turistov večkrat čudila, da se poleti ne dogodi več nevšečnosti in nesreč. Neprimerno obuti turisti, ki plezajo ob reki, kolesarji ob cestah v razbeljeni vročini … Kaj ugotavljate vi?

Podobno, kot ste opisali. Tudi sam sem preživel vikend ob morju in gledal večinoma starejše kolesarje, ki v največji vročini na najvišjih obratih kolesarijo ob morju. Jaz in moja družina se zadržujemo v senci, gremo občasno v morje in se čudimo ljudem, ki se izpostavljajo visokim temperaturam. Gledam tudi kopalce, ki so na plaži nezaščiteni pred soncem, ne nosijo pokrival, po mestu hodijo z opečeno kožo … Tudi pri aktivnostih v naravi se ljudje ne zaščitijo, kot bi se morali, ne nosijo čelade, so neprimerno obuti in oblečeni, precenjujejo svoje zmožnosti, izvajajo aktivnosti, ki jih sicer med letom ne, zato nanje niso psihofizično pripravljeni. Stvari se lahko stokrat izidejo, a že če se enkrat ne, so posledice lahko tu. 

Obstajajo številni simptomi vročinske obremenitve, lahko se pojavijo glavobol, slabost, vrtoglavica, razdražljivost, huda žeja in hudo potenje, zmanjša se izločanje urina, ta je bolj koncentriran in temnejše barve, poviša se telesna temperatura. 

V zadnjih tednih doživljamo vročinski val, kaj priporočate ljudem glede športnih dejavnosti v teh dneh?

V vročih dneh moramo svoje dejavnosti prilagoditi. Nevarnost zaradi povišane temperature se močno poveča nad 32 stopinjami zračne temperature. Človeško telo normalno deluje na določeni temperaturi, ko je presežena, pa obstajajo mehanizmi, kako temperaturo uravnavati. Telo se toplote mora znebiti, sicer lahko pride do težav. Učinkovit mehanizem je potenje, saj se z izhlapevanjem znoja s površine kože toplota odvaja. Če je zelo vroče in je tudi visoka vlaga, pa ta način ohlajanja ni več učinkovit. V takšnih dneh moramo za dejavnosti izbrati čas dneva, ko je manj vroče, s športom se ukvarjamo v senčnih predelih in na višje ležečih območjih. S seboj moramo imeti tudi dovolj tekočine. Bi pa opozoril, da je uživanje tekočine zelo individualno, odvisno je od izgube tekočine. Težave lahko nastanejo, če je zaužijemo premalo, a tudi, če preveč. Če izgubimo dva odstotka telesne teže, smo že dehidrirani, čezmerno uživanje tekočine, še zlasti če je to običajna voda, pa lahko tudi pripelje do težav. Ekstremni športniki, ki se ukvarjajo z maratonskimi teki, ne popijejo zelo veliko, med 300 in 600 mililitri na uro, nič več, seveda pa pijejo izotonično tekočino, ne vode. 

Ali je nevarnost med poletnim naprezanjem enaka za nekoga, ki se je začel s športom ukvarjati včeraj, in za nekoga, ki preteče več deset maratonov na leto?

Obstajajo razlike pri prenašanju visokih temperatur. Profesionalni športniki veliko vlagajo v to, kako povečati svoje sposobnosti, od njih se lahko veliko naučimo. Z različnimi tehnikami lahko sposobnosti povečamo tudi pri višjih temperaturah. Kdor je dobro telesno pripravljen, lažje zdrži višje temperature. 

Vročinski udar je najhujša oblika vročinske bolezni, takrat uravnavanje temperature telesa odpove, zelo hitro se lahko poviša tudi do 41 stopinj Celzija. Včasih je dovolj tudi deset ali 15 minut, da se to zgodi. Takšno stanje je zelo nevarno, tudi smrtno, zato je nujno, da človeku ponudimo prvo pomoč. 

Obstajajo bolezni in zdravstvena stanja, pri katerih se moramo res nujno izogniti športnim dejavnostim v poletni vročini?

Ekstremna vročina je nevarna za vsakogar, še zlasti pa za kronične bolnike. Pogosto se izkaže, da se ti slabše prilagajajo na spremembe temperature, mnogi tudi stalno jemljejo zdravila, ki lahko to še poslabšajo. Srčno-žilne bolezni, nekatere duševne bolezni, slabša prekrvitev določenih delov telesa, prekomerna teža in debelost, pri teh zdravstvenih stanjih je treba v vročini še posebej paziti. Ljudje morajo tudi vedeti, da v vročini izgubljajo minerale in da jih morajo nadomeščati. Telesni dejavnosti naj se v vročini izognejo. Poleg kroničnih bolnikov so seveda zelo občutljivi otroci, starejši in nosečnice. 

Hkrati je poletje čas, ko se radi lotimo športa, morda tudi na novo. Kje in kako začeti?

Šport je tudi sprostitev, telesno dejavnost moramo spodbujati, saj je nujna za zdravo življenje. Vsakomur, ki se z določenim športom sreča prvič, svetujem, da se udeleži tečaja s strokovnjakom, da bo vedel, kako ga izvajati zdravo. Predvsem nam lahko strokovnjak pove, kakšna so pisana in nenapisana pravila za izvajanje določenega športa in kako ga izvajati, da se ne poškodujemo.

Kakšni so znaki, da se nam telo nezdravo pregreva? Kako vemo, kdaj moramo odnehati?

Obstajajo številni simptomi vročinske obremenitve, lahko se pojavijo glavobol, slabost, vrtoglavica, razdražljivost, huda žeja in hudo potenje, zmanjša se izločanje urina, ta je bolj koncentriran in temnejše barve, poviša se telesna temperatura. Če stanja ne prepoznamo dovolj hitro, lahko pride tudi do vročinskega udara, kar je najhujša oblika vročinske bolezni, takrat uravnavanje temperature telesa odpove, zelo hitro se lahko poviša tudi do 41 stopinj Celzija. Včasih je dovolj tudi deset ali 15 minut, da se to zgodi. Takšno stanje je zelo nevarno, tudi smrtno, zato je nujno, da človeku ponudimo prvo pomoč. Znaki hudega vročinskega udara so zmedenost, motnje govora, suha in vroča koža, lahko se pojavijo epileptični napadi, telesna temperatura pa je zelo visoka. 

Če opazimo hujše oblike vročinske bolezni, ki jih spremljajo motnje zavesti, pa je nujno poklicati strokovno pomoč, saj je lahko ogroženo tudi življenje. Človeka v tem primeru ohlajamo z oblogami z mešanico ledu in vode, zlasti na mestih, kjer so velike žile tik pod površino kože, to je na vratu, pod pazduhami, v dimljah, tudi glavo moramo hladiti. Tako skušamo čim hitreje ohladiti jedro telesa. 

Kaj storiti, če se telo pregreva, če imamo občutek, da nam grozi vročinski udar? Ali če se to dogaja nekomu v naši okolici?

Človeka odstranimo z vročine, pospremimo ga v senco, prinesemo mu tekočino, da jo pije, odstranimo nepotrebna oblačila, čevlje in nogavice, hladimo ga s hladnimi oblogami. Če opazimo hujše oblike vročinske bolezni, ki jih spremljajo motnje zavesti, pa je nujno poklicati strokovno pomoč, saj je lahko ogroženo tudi življenje. Človeka v tem primeru ohlajamo z oblogami z mešanico ledu in vode, zlasti na mestih, kjer so velike žile tik pod površino kože, to je na vratu, pod pazduhami, v dimljah, tudi glavo moramo hladiti. Tako skušamo čim hitreje ohladiti jedro telesa. 

Kaj naj ima vedno s seboj športno dejaven dopustnik? Kaj naj bo v njegovi torbici za prvo pomoč?

S seboj moramo vedno imeti potovalno lekarno, nekatere reči, ki jo sestavljajo, moramo imeti s seboj vsi, druge pa so odvisne od tega, kaj bomo na počitnicah počeli. Vsekakor vzemimo zdravilo proti povišani temperaturi in bolečini, proti zaprtju in driski, rehidracijski prašek, tablete za čiščenje vode, zlasti če potujemo v predel, kjer je dostop do čiste pitne vode okrnjen, proti potovalni slabosti, toplomer. Športniki naj imajo tudi obveze, gaze, obliže, povoje, razkužila, škarjice, torej opremo, ki pomaga v primeru poškodb. Seveda ne pozabimo na kremo za sončenje, gele za športne poškodbe, pršila za rane in proti insektom.

Pravite, da se vi v času visokih temperatur in žgočega sonca športu raje izognete, kako potem skrbite za telesno pripravljenost?

S športom se ukvarjam, ko temperatura pade. V zelo vročih dneh je zjutraj temperatura nekje med 15 in 20 stopinj, kar je odlično za športne dejavnosti. Druga možnost je zvečer, ko sonce ni več močno. Izbiram športe, pri katerih se lahko hitro ohladiš, na primer vodne. Vedno izberem tudi oblačila, ki odvajajo pot od telesa, zaščitim se s sončnimi očali in sončno kremo, na ta način skušam poskrbeti, da je toplotna obremenitev čim manjša.